Mladoletniki
Med 34.449 žrtvami kaznivih dejanj je bilo po podatkih policije za lani dobrih šest odstotkov oziroma 2133 oseb mlajših od 18. let. Mladoletniki so tudi storilci kaznivih dejanj, njihovih žrtev je bilo lani 656.
Medtem ko v Sloveniji na večini področij veljajo, tudi za obtožence in zapornike, razmeroma visoki standardi zagotavljanja človekovih pravice, pa država v preteklosti ni naredila dovolj za zaščito najšibkejših členov – žrtev kaznivih dejanj.
Šest let za državo premalo časa
Po sprejetju direktive, ki sta jo Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela oktobra leta 2012, so imele države članice EU tri leta časa za njeno uveljavitev. Slovenija tako v šestih letih še ni uspela zagotoviti minimalnih standardov na področju zagotavljanja pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj, ki jih določa direktiva.
Manjši del direktive je Slovenija sicer že vnesla v svoj pravni red, preostali del direktive pa naj bi implementirala z novelo zakona o kazenskem postopku. Poslanci so imeli v prejšnjem mandatu predlog novele zakona že na svojih mizah, a so jo oktobra lani zavrnili.
Direktiva žrtvam kaznivih dejanj sicer po pojasnilih Evropske komisije zagotavlja jasne pravice dostopa do informacij, sodelovanja v kazenskem postopku ter prejemanja podpore in zaščite, prilagojene njihovim potrebam. Ob tem opredeljuje tudi ranljive žrtve, kot so otroci, žrtve posilstva ali invalidi, tako da lahko med kazenskimi postopki prejmejo dodatno zaščito.
Na pravosodnem ministrstvu so po prejemu obrazložitvenega mnenja Evropske komisije poudarili, da je slovenska pravna ureditev že pred letom 2012 vsebovala več rešitev, s katerimi se je izboljšal položaj žrtev kaznivih dejanj. Tako je že po veljavnem zakonu o kazenskem postopku žrtvi v kazenskem in predkazenskem postopku omogočeno, da jo spremlja tako imenovana zaupna oseba.
Predvideni so številni zaščitni ukrepi za žrtve, kot je denimo zaslišanje prek videokonference. Na sedežih vseh okrožnih sodišč obstajajo tudi tako imenovane varne sobe, v katerih se lahko zasliši žrtev, s čimer se prepreči nepotrebne stike med žrtvijo in storilcem oziroma sekundarno viktimizacijo žrtve, so zapisali.
V začetku letošnjega leta je bila sprejeta tudi novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki z nekaterimi rešitvami prav tako predstavlja delni prenos direktive. Žrtvi kaznivega dejanja namreč zagotavlja možnost obveščanja o izhodih obsojenca iz zavoda za prestajanje kazni zapora in njegovem odpustu ali pobegu, s čimer se zagotavlja njena večja varnost. Preostali del direktive naj bi prenesli v slovensko zakonodajo s sprejetjem novega predloga novele zakona o kazenskem postopku, ki je v javni obravnavi.
Beli obroč
V Sloveniji sicer že od leta 2003 deluje društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj – Beli obroč Slovenije. Letno se nanj po pomoč obrne približno 500 žrtev, v večini gre sicer za žrtve nasilja v družini, so nam pojasnili v društvu, ki žrtvam pomaga pri postopkih na sodiščih in policiji. Društvo tako nudi brezplačno pravno pomoč in psihosocialno pomoč, v okviru svojih zmožnosti pa tudi materialno pomoč.
