Novice Svet24

Vida Božičko

Društva kmečkih žena igrajo pomembno vlogo pri socialnem življenju žensk s kmetij, hkrati pa skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, s slednjim se strinja tudi Marija Metličar, dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Kidričevo, ki šteje kar 105 članic: »Seveda skrbimo za ohranjanje kulturne dediščine, vendar je naše poslanstvo tudi izobraževanje in sledenje novim trendom. Ob tem, da veliko ustvarjamo, tudi organiziramo predavanja, obiščemo nove kraje in skrbimo za zdravje.« Vse več žensk na podeželju se namreč spopada s stresom. To ni le bolezen, ki je posledica mestnega načina življenja, zato predsednica že razmišlja o delavnicah na to temo.

Mlajša generacija nima časa

»Srečanja kmetic so pomembna, še zlasti zaradi druženja, pa tudi novega znanja. V tem času, ko je več pritiskov in je tempo življenja hitrejši, še toliko bolj. Danes številne kmetice tudi hodijo v službo in imajo otroke, zato je kvaliteten prosti čas zanje toliko pomembnejši,« se zaveda Metličarjeva. Vendar se ta generacija v društvo ne vključuje tako množično, članice so v povprečju stare 55 let, njihovo članstvo pa se je v dvajsetih letih prepolovilo. Po mnenju Metličarjeve so razlogi za to v pomanjkanju časa mlajše generacije kmetic. 

Gospodinjska opravila še vedno v domeni žensk

Ravno pomanjkanje časa je največja slabost kmečkega življenja. Kot negativno ženske izpostavljajo tudi težko delo in ekonomsko odvisnost. Prednosti življenja na kmetiji pa so po njihovem mnenju svoboda, stik z naravo, zdrav način življenja in biti sama svoja šefinja. To je pokazala raziskava o položaju kmečkih žensk, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo. Iz odgovorov je sicer tudi razvidno, da je delitev dela na slovenskem podeželju precej tradicionalna. Kar 91 odstotkov žensk pomiva posodo, 90 odstotkov jih pripravlja hrano, v veliki večini tudi nakupujejo in skrbijo za vrt. V moški domeni ostajajo dela s stroji in skrb za govedo, vendar je razlika v odstotkih bistveno manjša. Ženske tako že vstopajo na polje tradicionalno moških opravil, obratno pa ne. Bolj izenačeno je deljenje dela med mlajšimi. Raziskava je tudi pokazala, da se mlajši kmetovalci pogosteje skupaj odločajo o investicijah.

V zadnjih letih precej sprememb

Marija Metličar, ki že vrsto let dela kot kmetica in vlogo kmečkih žensk spremlja tudi v društvu, je prepričana, da so ženske na kmetiji zelo pomembne in pogosto opravijo kar tri četrtine dela. »Če je gospodarica slabe volje, šepa tudi vse ostalo in to se najprej pozna v krožniku,« se pošali in doda, da je v tem precej resnice. Zadnja leta prav tako opaža spremembe: »Ženske so bolj samozavestne. Pred desetletji se je veliko manj kmetic odločilo za dopolnilno dejavnost, da bi na kmetiji tudi same kaj izdelovale in prodajale. Danes je tega bistveno več.« Tudi družba jih po njenem mnenju sprejema bolj enakopravno, vendar jo še vedno včasih preseneti, da nekatere ne pridejo na dogodke v društvu, ker nimajo podpore moža.

Anketa, ki so jo opravili letos, je pokazala, da kar 17 odstotkov kmečkih žensk doživlja nasilje, in to največkrat od moža. Kar 35 odstotkov jih nima lastnega dohodka, devet odstotkov pa niti svojega transakcijskega računa. Na podlagi raziskave so na ministrstvu ugotovili, da bo treba še veliko narediti na področju izenačevanja položaja kmetic in kmetov, zlasti na področju ekonomske neodvisnosti.