Podjetniki so se izkazali za glas razuma. 92 odstotkov anketiranih je za ukinitev premikanja ure. Kar 99 jih meni, da to ne bo imelo vpliva na gospodarstvo, nekateri pa celo, da bo ukinitev premikanja ure pozitivno vplivala na zaposlene.
Za 95 odstotkov vprašanih je uskladitev časovnega pasu z državami članicami EU in s sosednjimi državami zelo pomembna, saj bi poenotenje časa na notranjem trgu EU pozitivno vplivalo na gospodarstvo, predvsem zaradi usklajenih delavnikov. Da prehodno obdobje pred dokončno ukinitvijo premikanja ure ni potrebno, je ocenilo 99 odstotkov vprašanih. "Ukinitev premikanja ure naj vse države uvedejo hkrati," so še poudarili na zbornici.
Urine kazalce zdaj premikamo dvakrat letno - zadnji vikend v marcu, ko preidemo na poletni čas, in zadnji vikend v oktobru, ko se vrnemo na naravni oz. s Soncem usklajeni zimski čas.
- Ljudstvo je odločilo: konec s premikanjem ure
- Premik ure: trajna uvedba poletnega časa bi imela hude posledice
Zaplet še pred začetkom
Evropska komisija je sicer sredi septembra predlagala, da bi se premikanje ure odpravilo že prihodnje leto, a so prometni ministri konec oktobra na neformalnem srečanju ocenili, da bo to zelo težko uresničljivo, saj da je treba razrešiti nekatere notranje pomisleke. Po predlogu komisije naj bi se države tudi same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas.
A je predlog izvedljiv le, če ga bodo potrdile vse članice in Evropski parlament. Po predlogu komisije naj bi članice Bruselj nato do aprila prihodnje leto obvestile, ali so se odločile za poletni ali zimski čas.
Evropska komisija je sicer poleti izvedla javno posvetovanje, v okviru katerega se je 84 odstotkov od 4,6 milijona v posvetovanju sodelujočih Evropejcev izreklo proti premikanju ure. Ta številka sicer predstavlja manj kot odstotek celotnega prebivalstva v EU.
Več kot tri četrtine anketirancev oz. 76 odstotkov je izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat na leto ocenilo kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge za prenehanje spreminjanja časa so navajali pomisleke v zvezi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.
V Sloveniji se je spletnega posvetovanja udeležilo 0,73 odstotka ljudi, 87 odstotkov jih je podprlo ukinitev premikanja ure, 13 odstotkov pa bi jih obdržalo trenutno ureditev. 80 odstotkov jih je navedlo, da imajo s premikanjem ure negativne ali zelo negativne izkušnje.
