»Pozivamo, da se v nedeljo vsi udeležite volitev. Ne dovolite, da drugi odločajo namesto nas. Gremo na volitve in glasujmo za spremembe.« S temi besedami se je začel dopis v paketih pomoči Karitas, ki ga je spisala Vindiševa. Ob tem je prejemnike pozvala, naj na volitvah podprejo kandidate SDS in NSi.
Ko je zadeva prišla v javnost, se je NSi distancirala od njenega dejanja, saj so prepričani, da gre za zlorabo tistih, ki potrebujejo pomoč. Ob tem so poudarili, da je šlo za samovoljno dejanje Vindiševe, saj se je NSi v dopisu znašla brez njihove vednosti.
Sledila notranjemu glasu
O ozadju politične agitacije smo želeli povprašati tudi Vindiševo, a se na naš poziv ni odzvala. Za časnik Večer je sicer povedala: »To pismo, v katerem sovaščane pozivam, naj prihodnjo nedeljo oddajo glas za kandidate NSi in SDS, sem napisala sama, saj sem prepričana, da je čas, da pomagamo malim ljudem. Karitas nima nobene povezave z dopisom, ampak me je notranji glas nagovoril, da ljudje dobijo še drugo informacijo.«
Na računskem sodišču na naša vprašanja glede kršenja pravil financiranja volilne kampanje zaradi odsotnosti pristojnih niso odgovorili.
Neuradno smo izvedeli, da Vindiševa s takšnim početjem hodi po zelo tankem ledu. Zakaj? Če med Karitas in SDS kot organizatorjem volilne kampanje obstaja pogodba za dostavo predvolilnega materiala, potem je to, kar zadeva financiranje volilne kampanje, najverjetneje zakonito. Stranka pa bi morala v tem primeru stroške priglasiti v zaključnem poročilu o financiranju volilne kampanje.
A če pogodbe ni, bi po naših informacijah lahko šlo za nedovoljeno financiranje. V tem primeru bi se dostava volilnega materiala namreč štela kot donacija, tudi če je bila opravljena brezplačno, kar je po zakonodaji sporno, saj bi to preostale kandidate postavilo v neenakopraven položaj.
Če bi računsko sodišče izvedlo revizijo financiranja in dejansko ugotovilo nepravilnosti, bi moral organizator kampanje v skladu s 14. členom zakona o volilni in referendumski kampanji znesek nezakonitega financiranja nakazati v humanitarne namene.
Nedopustno in neprimerno
Za komentar smo se obrnili tudi na Slovensko škofovsko konferenco, pod okrilje katere spada humanitarna organizacija Slovenska Karitas, a so nas po odgovor napotili neposredno na Karitas. »Tako dejanje sodelavke župnijske Karitas v Leskovcu je nedopustno in neprimerno,« so v odzivu zapisali v humanitarni organizaciji. Ob tem poudarjajo, da je v skladu z etičnimi načeli organizacije delovanje Karitas politično nevtralno. »Sodelavci Karitas pomagamo vsem, ne glede na spol, etnično pripadnost, narodnost, vero, nazorsko ali politično pripadnost, jezik, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« je po navedbah Petra Tomažiča zapisano v etičnih načelih.
Enako po njegovih besedah določa tudi kodeks ravnanja. »Sodelavec Karitas ne izkorišča moči, ki jo ima kot sodelavec Karitas, da bi izvajal pritisk, pridobival naklonjenost ali se ekonomsko, poklicno, politično ali spolno okoristil.«
Oba pristojna, ki sta odgovorna za delo župnijske Karitas, tako župnik župnije, kjer Karitas deluje, kot generalni tajnik Nadškofijske karitas Maribor, sta dejanje opredelila kot nedopustno. Dogodek bodo v župnijski Karitas Leskovec obravnavali na naslednjih sejah v skladu s pristojnostmi in etičnimi načeli Karitas ter postopali v skladu z njihovimi internimi akti, je še sporočil Tomažič.