Stranka Desus podporo predlogu sprememb zakonov za dvig minimalne plače in glede denarne socialne pomoči pogojuje z ureditvijo statusa upokojencev v skladu z zavezo v koalicijski pogodbi. V DeSUS želijo, da prihodnje leto v ta namen zagotovijo podobno vsoto denarja kot izboljšanju statusa javnega sektorja, je dejal prvak Desus Karl Erjavec.
Za DeSUS potrebe za višanje socialnih pomoči v tem trenutku ni
Erjavec je pred današnjim srečanjem koalicijskih partnerjev pred sejo vlade spomnil, da je Desus sopodpisnica predloga sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je v sredo vložila Levica, ter da je doslej podprla tudi predlog sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se nanaša na denarno socialno pomoč. A ob tem v Desus ocenjujejo, da posebne potrebe za višanje socialnih pomoči v tem trenutku ni, ker je zaposlenost visoka in celo primanjkuje delovne sile, je povedal Erjavec.
Odbor DZ za delo se je sicer pred nekaj dnevi strinjal z vlado, ki se s predlagano spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zavzema za to, da denarna socialna pomoč tudi po 1. januarju 2019 znaša 392,75 evra.
A Erjavec poudarja, da v Desus želijo tudi zagotovila, da bodo obenem izboljšali status upokojencev, kar je poleg skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu po Erjavčevih navedbah ena ključnih zavez v koalicijskem sporazumu.
Tudi o demografskem skladu
Desus zahteva izredno usklajevanje pokojnin, povišanje regresa in izboljšanje vdovskih pokojnin, je spomnil predsednik te stranke in opozoril še na zavezo za vzpostavitev demografskega sklada. "Dokler ne bomo imeli zelo jasnih zagotovil glede tega, Desus ne bo podprla nobenega od omenjenih vloženih zakonov," je poudaril in spomnil še na spremembe zakona o izvrševanju proračuna za letos in prihodnje leto, kjer so tudi opredeljene zadeve glede statusa upokojencev.
Predlog sprememb zakona o izvrševanju proračuna je ministrstvo za finance v sredo poslalo v usklajevanje koalicijskim partnerjem. S predlogom morajo prilagoditi javnofinančne odhodke za prihodnje leto. Med drugim v to sodi zvišanje povprečnine občinam in določitev izvedbe izredne uskladitve pokojnin in višine letnega dodatka.
V predlogu pa naj bi bili tudi ukrepi, s katerimi se omejuje proračunske odhodke, in sicer med drugim neizplačevanje dela plače za redno delovno uspešnost do konca prihodnjega leta, omejitev izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela ter neusklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom do konca prihodnjega leta. V predlogu ministrstva naj bi bila tudi ukinitev izplačevanja državne štipendije petemu dohodkovnemu razredu.
Koalicijske stranke so podpisane tudi pod predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki ga je v sredo v parlamentarni postopek vložila Levica. Predlog z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plače izključuje vse dodatke, z letom 2021 pa uvaja formulo za njen izračun. Prav glede zadnjega imajo pomisleke v SMC in v parlamentarnem postopku pričakujejo popravke predloga.
V SD in SMC kritični, slišati je besede o izsiljevanju
Erjavec je razpravo o zahtevah Desusa ter o zakonu o izvrševanju proračuna sprožil na današnjem koalicijskem srečanju, na katerem je bil sicer poleg vodij poslanskih skupin koalicije edini od predsednikov strank. Po srečanju sta se na pogoje Desus dokaj kritično odzvala vodja poslancev SD Matjaž Han in vodja poslancev SMC Igor Zorčič.
Han je spomnil, da ima država le eno vrečo denarja in "če bo vsaka stranka začela pogojevati za vsako zadevo, bomo hitro končali to zgodbo".
Zorčič je dejal, da so vsi zahtevki oz. predlogi koalicijskih strank in tudi kakšne opozicijske legitimni, obstajajo pa finančne omejitve. "Nisem povsem prepričan, da je izsiljevanje ene rešitve s sprejemom druge na mestu. Nenazadnje nam lahko tako finance pobegnejo iz okvirov in se bomo znašli v neugodnem položaju," je opozoril.
