"Marakeška deklaracija za nas ni noben zavezujoč dokument in ga je treba tako tudi gledati," je med današnjim obiskom na obrambnem ministrstvu povedal Šarec.
"Mislim, da se spet dviga preveč prahu in se to izkorišča v notranjepolitične namene. Tudi tiste države, ki so doslej javno naznanile, da se odpovedujejo marakeški deklaraciji, so to naredile predvsem iz notranjepolitičnih vzgibov," je še dejal premier, ki se mednarodne konference, ki bo decembra v Marakešu, ne namerava udeležiti.
Zunanje ministrstvo je po njegovih besedah dobilo nalogo, da pripravi analizo dogovora ZN o migracijah, saj je bilo zadnje stališče Slovenije o tem dokumentu sprejeto maja, ko je bila na oblasti še predhodna vlada.
O zadevi je danes razpravljal ožji kolegij zunanjega ministra Mira Cerarja. Po zanesljivih informacijah STA na ministrstvu želijo, da glede tega vprašanja razpravlja koalicijski vrh ter se opredeli, ali je stališče Slovenije še vedno enako ali ga bo treba glede na spremenjene okoliščine dopolniti. Odločitev je sicer vladna. Poleg tega, da je vladna koalicija drugačna kot maja, so se namreč spremenile tudi mednarodne okoliščine, ocenjujejo.
Medtem so se v Sloveniji pojavile nekateri pozivi k umiku od dogovora. Vodja SNS Zmago Jelinčič je danes tako preko Twitterja sporočil, da je njegova poslanska skupina 30. oktobra v državni zbor vložila poslansko pobudo o odstopu Slovenije od dogovora iz Marakeša.
Prejšnji teden je k podobni potezi pozval tudi Krščanski forum SDS, češ da se Slovenija s podpisom dokončno odpoveduje suverenosti na področju reševanja migracijskih vprašanj.
Odstopilo več držav
Doslej je več evropskih in drugih držav sporočilo, da ne bodo pristopile k dogovoru ZN o migracijah. Nazadnje je to pretekli teden napovedala Avstrija. Pristopila ne bo niti Madžarska, pomisleke naj bi imeli še Poljska in Češka. Pri sprejemanju dogovora prav tako ne sodelujejo ZDA.
Gre sicer za prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja migracij. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi.
Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, po navedbah MZZ poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč in kot tak ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom, pojasnjujejo.
Marakeška deklaracija pa je dokument, sprejet ob zaključku pete konference rabatskega procesa maja letos v Marakešu ter se uvršča v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Gre za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta. Iz Slovenije se pete omenjene konference po navedbah MZZ ni udeležil nihče.
