Devet let po podpisu arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško je slovenski ribič Silvano Radin dobil novih deset kazni zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Kot je poudaril Radin, so slovenski ribiči kaznovani samo zato, ker spoštujejo arbitražno odločbo.
Predsednik republike Borut Pahor je v nedeljo na družbenem omrežju Twitter spomnil, da je na ta dan pred devetimi leti s tedanjo predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor v Stockholmu podpisal arbitražni sporazum, ki je končal "18-letno obdobje incidentov na meji, ki jih potem ni bilo več, sosednji državi pa sta močno okrepili gospodarsko sodelovanje".
Kot je spomnil aktualni predsednik republike in tedanji slovenski premier, je skladno s sporazumom arbitražno sodišče določilo mejo med državama. "Ne glede na različna mnenja o njeni pravičnosti in zavračanju s strani Hrvaške bo tako določena meja prej ali slej tudi uveljavljena," je še ocenil Pahor.
Slovenski ribič Silvano Radin, sicer tudi kandidat SDS na županskih volitvah v Kopru, se je danes na Twitterju odzval na Pahorjevo objavo z zapisom, da nima komentarja, da pa je prav danes prejel deset novih kazni.
Radin je pojasnil, da je pet kazni naslovljenih nanj osebno, pet pa na njegovo podjetje. Kazni se nanašajo na očitane prekrške v septembru, po Radinovih ocenah pa bi jih moral v nadaljevanju prejeti še najmanj 20.
Doslej je Radin prejete kazni prepošiljal zastopniku slovenskih ribičev na Hrvaškem, po novem letu pa bo, kot je napovedal, začel pritiskati na pristojne, saj bosta junija 2019 minili dve leti od razsodbe arbitražnega sodišča. Radin je ob tem ponovno opozoril, da se marsikateri slovenski ribič boji loviti na območju, spornem za Hrvaško, ter da so ribiči pravzaprav kaznovani samo zato, ker spoštujejo odločbo arbitražnega tribunala.
V dveh mesecih za več kot 40.000 evrov kazni
Pravni zastopnik slovenskih ribičev, odvetnik Ivica Senjak, pa je navedel, da so v septembru in oktobru prejeli 85 novih prekrškovnih nalogov proti slovenskim ribičem v skupni vrednosti okoli 300.000 kun (nekaj več kot 40.000 evrov), zoper vse pa so že predložili pritožbe.
Kar se tiče sodnih postopkov, za katere so slovenski ribiči že pred časom dali vedeti, da se jih ne bodo udeleževali, so po Senjakovih podatkih na umaškem prekrškovnem sodišču izvedli en sam narok, in sicer konec septembra, za konec novembra pa so predvideni še štirje naroki. Noben sodni postopek pa za zdaj še ni zaključen.
Arbitražno sodišče je 29. junija lani presodilo, da večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo je tudi 2,5 navtične milje širok stik Slovenije z odprtim morjem. Slovenija je decembra lani začela izvajati razsodbo arbitražnega sodišča. Hrvaška, kot je znano, razsodbo zavrača. Obe državi sta začeli izrekati kazni za ribiče druge države zaradi kršitve meje in nedovoljenega ribolova.
Z zakonom o ribištvu se je Slovenija sicer zavezala, da bo zagotovila vso pravno pomoč slovenskim ribičem, zoper katere je pred organi Hrvaške uveden prekrškovni ali kazenski postopek kljub opravljanju te dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo. Obenem bo krila tudi stroške, ki bodo nastali v zvezi s pravno pomočjo in temi postopki.
