Deklaracija je prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja migracij. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. ZDA pri dogovoru niso sodelovale. Med državami EU sta se od dogovora že umaknili Avstrija in Madžarska, pomisleke naj bi imeli tudi Poljska in Češka.
Potem ko je generalni sekretar ZN Antonio Guterres povabil Grabar-Kitarovićevo na konferenco v Marakeš, je hrvaška predsednica v svojem odgovoru zapisala, da se veseli srečanja v tem maroškem mestu in med drugim pozdravila dogovor ZN o varnih in urejenih migracijah, ki je znan tudi kot marakeška deklaracija. Pismo hrvaške predsednice Guterresu je danes objavil Jutarnji list.
Grabar-Kitarovićeva je danes novinarjem pojasnila spremembo svojega stališča s pomanjkanjem globalnega konsenza o potrditvi dogovora ZN o migracijah, ki ga je večina članic ZN po več kot letu dni pogajanj podprla 14. julija. Meni, da je globalni problem migracij možno urediti z globalnim soglasjem, ki pa zaenkrat ne obstaja. Izognila se je neposrednemu odgovoru, ali podpira deklaracijo, in dejala, da ni veliko razlik med ilegalnimi in legalnimi migracijami glede na njihove vzroke.
Nikomur ni dolžna pojasnjevati
Grabar-Kitarović je zanikala, da sledi zgledu ZDA, Madžarske in Avstrije, in dejala, da predvsem skrbi za interese Hrvaške. Med drugim je novinarjem povedala, da njen urad ni bil vključen v delovno skupino hrvaške vlade, ki se je udeležila priprave sporazuma. Povedala je, da je hrvaško zunanje ministrstvo pred časom obvestila, da se ne bo udeležila konference v Maroku.
Hkrati je ostro kritizirala hrvaško diplomacijo, ker dogovora ni predstavila javnosti, in ocenila, da spodbujanje ideoloških razprav zaradi marakeškega dogovora ni potrebno. Trdi, da "nekdo" na Hrvaškem namenoma postavlja vprašanja v zvezi z dogovorom, čeprav so v državi po njenem mnenju pereča druga vprašanja - kriza v Uljaniku in izseljevanje prebivalstva.
Soočena z novinarskimi vprašanji je med drugim dejala, da ni dolžna nikomur pojasnjevati, zakaj ne gre na določeno potovanje. Na koncu je v roko prijela enega od novinarskih mikrofonov, povedala svoj stavek do konca in sklenila srečanje z novinarji, ki je potekalo ob njenem obisku na obeležitvi obletnice ene od gardijskih brigad hrvaške vojske v Zagrebu.
Vidijo jo kot vodjo desnice
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so prejšnji teden izrazili presenečenje ob medijskih napovedih, da se Grabar-Kitarovićeva ne bo udeležila konference v Marakešu. Hrvaški premier Andrej Plenković med svojim večdnevnim obiskom na Kitajskem ni želel komentirati njene odločitve.
Vprašanje marakeške deklaracije je na Hrvaškem prejšnji mesec odprla hrvaška skrajna desnica, ki nasprotuje hrvaški podpori dokumentu in prihodu migrantov v državo. Od Grabar-Kitarovićeve so zahtevali, naj pojasni svoja stališča glede marakeške deklaracije.
Na Hrvaškem povezujejo odpoved udeležbe na konferenci z namenom Grabar-Kitarovićeve, da bi ohranila glasove konservativnih volivcev in skrajne desnice glede na to, da bodo konec prihodnjega leta na Hrvaškem predsedniške volitve. Po ocenah je med 15 in 20 odstotkov hrvaških volivcev izrazito naklonjenih desničarskim strankam in politikom. Nekateri vidijo ravno Grabar-Kitarovićevo kot vodjo desnice.
