Na Komisiji za preprečevanje korupcije so nam na naša vprašanja glede zakonitosti takšnega početja pojasnili, da gre v tem primeru za vprašanje volilnih pravil, nadzor nad katerimi pa ne spada pod pristojnosti komisije.
Različne sadike rastlin, ki jih je v Trbovljah pred časom delila stranka Zeleni Slovenije Andreja Čuša, namreč niso darila, kot jih opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pojasnjujejo na komisiji. »Zakon namreč ureja zgolj prepoved in omejitve sprejemanja daril funkcionarjev,« so poudarili na protikorupcijski komisiji.
Zlorabo je treba dokazati
Ker naj bi bili pri prejemu sadik nekateri zavedeni in naj bi šele ob objavi kandidatne liste ugotovili, da so s tem postali kandidati Zelenih Slovenije Andreja Čuša za občinske svetnike v Trbovljah, smo se za dodatna pojasnila obrnili tudi na službo za lokalno samoupravo.
Občinski volilni organi po njihovih pojasnilih nimajo pooblastila, da presojajo, na kakšen način je bilo pridobljeno soglasje kandidata. Ob tem so poudarili, da soglasje h kandidaturi ne zahteva le lastnoročnega podpisa, temveč tudi rojstni datum in naslov stalnega prebivališča ter navedbo predlagatelja, ki bo kandidaturo vložil na pristojno občinsko volilno komisijo. »Oseba, ki je domnevno ravnala lahkomiselno in izpolnila vse navedene podatke, lahko domnevno zlorabo oziroma prevaro prijavi in dokaže organom pregona,« še pojasnjujejo na službi za lokalno samoupravo.
Tradicionalna akcija
V stranki Zeleni Slovenije pravijo, da akcije podeljevanja sadik izvajajo že od leta 1990. »V sklopu akcij pa zmeraj povabimo v svoje vrste nove simpatizerje, podporne člane in ljudi, ki se želijo aktivno vključiti v politiko,« je dejal Stane Gričnik iz Zelenih Slovenije, ki je bil tudi prisoten na akciji podeljevanja sadik v Trbovljah.
Na naše vprašanje, ali so bili ob prejemu rože in podpisu mimoidoči v Trbovljah seznanjeni, da s podpisom dajejo soglasje za kandidaturo na njihovi listi, odgovarja, da dopušča možnost, da je prišlo v posameznih primerih do nesporazuma. »Ne vem, zakaj bi na kandidatno listo dajali nekoga, ki se tam ne vidi in ne bo šel volit. Na ta način bi vendar sami sebi delali škodo,« zagotavlja Gričnik.
Zanimalo nas je tudi, koliko kandidatov se je na ta način znašlo na njihovi listi. »Glede na skupno število kandidatov na naših kandidatnih listah gre za minorno število. Je pa nenavadno, da te osebe, ki jim sicer izrekam polno spoštovanje, zdaj govorijo, da niso vedele, kaj podpisujejo. To me malo preseneča,« je odgovoril Gričnik.
Nauk celotne zgodbe je torej: ne sprejemajte rož od neznancev, če se ne prepričate o tem, kaj zahtevajo v zameno.
