Evropska unija, ki se trenutno največ ukvarja z reševanjem begunske problematike, bi se lahko po oceni predsednika republike kmalu ponovno soočala z gospodarskimi zadevami, posebej v luči italijanske dolžniške krize. Morda lahko z večjo verjetnostjo napovemo ohlajanje gospodarskega prostora, opozarja Pahor.
Druga največja kriza
Spomin na svetovno gospodarsko krizo, ki se je začela leta 2008, in kasneje še finančno je še zelo svež. Prizadel je večino novih članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenijo, ki je imela na primer leta 2007 še 6,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda, dve leti kasneje pa je po podatkih statističnega urada zabeležila 7,8-odstoten padec.
Izmed starih članic EU so bile razmere najbolj kritične v Grčiji, na Portugalskem in Irskem. Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. Bruto domači proizvod je v dveh letih padel za več kot petnajst odstotkov, brezposelnost se je podvojila, potrošnja, zasebna in javna, pa padla za približno četrtino. V zameno za mednarodno pomoč so posojilodajalci zahtevale stroge reforme in varčevalne ukrepe, s katerimi so se Grki poslovili od številnih ugodnosti. To je na ulice grških mest pripeljalo divjanja in nasilne proteste, ki smo jih lahko opazovali prek televizijskih zaslonov. Grčija, ki je iz sistema mednarodne finančne pomoči izstopila šele konec avgusta letos, je v tem času prejela dobrih 273 milijard evrov posojil in se s tem izognila bankrotu. Nedavna svetovna gospodarska kriza se po oceni strokovnjakov lahko primerja le z veliko gospodarsko recesijo v 30. letih prejšnjega stoletja, tik pred drugo svetovno vojno.
Opozorila o pregrevanju gospodarstva sicer prihajajo že nekaj časa, italijanska dolžniška kriza se zaostruje, prav tako dialog med Rimom in Brusljem.
Mednarodni denarni sklad je pred dvema tednoma pozval k hitremu ukrepanju, da bi preprečili negativne učinke trgovinskih sporov na globalno gospodarsko rast. »Okno priložnosti se zapira, zato moramo hitro ukrepati. Tveganja so vse večja, vse več je trgovinskih napetosti in geopolitičnih skrbi,« opozarja sklad.
Tudi predsednik republike opozarja na pomen varnosti. »In če imamo v uvidu italijansko dolžniško krizo, me to navaja na ugotovitev, da se moramo v Sloveniji pripraviti na situacijo, ko bi lahko v naslednjih letih država z vsemi sistemi – od varnosti, pravne in socialne države do gospodarstva – morala biti pripravljena biti bolj samostojna, kot je ta hip,« pravi Pahor.
Varnostno zaostrovanje
V svetu se namreč zaostruje tudi varnostna situacija. Države se oborožujejo, aktivna postaja tudi Japonska, ki je z Indijo včeraj podpisala vojaški sporazum o skupni uporabi pristanišč. Rusija je pred dobrim mesecem na daljnem ruskem vzhodu izvedla največjo vojaško vajo v svoji zgodovini, v kateri je sodelovalo kar 300 tisoč vojakov in več kot tisoč vojaških letal. V njej sta sodelovali tudi kitajska in mongolska vojska. Zveza Nato je pred tremi dnevi na severu Evrope začela največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne, v kateri sodeluje 50.000 vojakov, med njimi tudi 208 slovenskih vojakov. Prihod nove recesije, kot opozarjajo strokovnjaki, naj bi bila še hujša od zadnje, bi svet verjetno pahnil prav na rob, prek katerega ne bo več vrnitve.
