V Sloveniji je po nekaterih podatkih z alkoholom zasvojenih okoli 200.000 ljudi, a se za zdravljenje odvisnosti odloči komaj slab odstotek zasvojencev.
Arhiv časopisa Novice Svet24
Za zdravljenje se odloči le slab odstotek zasvojenih
Monika Horvat
Klinični psiholog Aleš Friedl
»Alkoholizem je v Sloveniji ena od socialnih bolezni, ki je v primerjavi z drugimi državami bolj pereča. Eden od razlogov je gotovo tudi ta, da je Slovenija vinorodna dežela. Marsikdo vino prideluje sam. Ta problematika še posebej izstopa na štajerskem koncu,« je pojasnil klinični psiholog Aleš Friedl iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, ki je še poudaril, da alkoholizem ni bolezen posameznika, temveč prizadene celotno družino.
Po pomoč, ko nastopijo težave
Podatki kažejo, da je med zdravljenci kar polovica oseb brezposelnih. Pogosto sicer pomoč poiščejo zaradi bolezenskih zapletov, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola, kot so težave z jetri, epileptični napadi in podobno. Telesno stanje zasvojencev je bistveno slabše kot pred leti, ugotavlja Friedl: »Morda tudi zato, ker če je oseba v delovnem razmerju, sodelavci opažajo, kakšne probleme ima. Če ni v delovnem razmerju, pa ni take pozornosti okolice oziroma posameznik zna zmanipulirati okolico, češ da ni tako hudo z njim, da tudi vsi drugi pijejo, da on nima težav z alkoholom, da lahko preneha kadarkoli in podobno …«
Na zdravljenje manj kot odstotek
V Sloveniji po Friedlovi oceni živi okoli 200.000 ljudi, ki imajo težave z alkoholom, vendar se za zdravljenje odloči zelo malo alkoholikov, na letni ravni od 1200 do 1300, torej niti en odstotek. »Človeka mora nekaj pripraviti do tega, da se pride zdravit. Če ni nekega poriva od zunaj, se le malokdo sam od sebe odloči za zdravljenje. Ti zunanji motivi so lahko tudi družinske težave oziroma težave v partnerskih odnosih, različni prekrški in kazni v prometu, posredovanja na domu zaradi kršenja javnega reda in miru, posledično tudi plačilni nalogi, že omenjene bolezenske posledice ali pa vpliv socialne službe, sploh pri starših, ki imajo manjše otroke, ko se gre v odvzem otroka in namestitev v rejniško družino in podobno ... Vse to so ukrepi, ki nekoga prisilijo, da se gre zdravit,« je povedal Friedl in dodal, da zdravljenje poteka na prostovoljni osnovi.
Profimedia
Najmlajši alkoholik, ki se je odločil za zdravljenje v Ormožu, je imel le nekaj čez 20 let.
Med zdravljenci večina moških
Med zdravljenci je večina moških različnih starosti. Za zdravljenje se odloča tudi vse več žensk, teh je približno petina, in mlajših odvisnikov: »Pred 15 do 20 leti so se zdravile predvsem osebe med 35. in 55. letom starosti, danes opažamo, da prihaja tudi veliko mlajših. Tako smo imeli primer osebe, stare malo več kot 20 let. Opažamo pa premike tudi v drugi smeri, saj se prihajajo zdravit upokojenci, stari 65 let ali celo več,« še opaža klinični psiholog, ki je opozoril, da je med mlajšimi, ki se pridejo zdravit zaradi zasvojenosti z alkoholom, opaziti trend kombiniranih odvisnosti, kot so protibolečinska sredstva, prepovedane droge …
Malo je takih, ki jim uspe v prvo
Čeprav je pot iz odvisnosti zelo zahtevna in dolgotrajna, pa večini, ki se odloči za to, tudi uspe. A le malo je takih, ki so uspešni že po prvem zdravljenju. »Manjšina bolnikov je uspešnih že po prvem zdravljenju, od pet do največ 10 odstotkov. Mnogi so uspešni po drugem ali tretjem zdravljenju, nekateri po četrtem …« Približno pet odstotkov pa je takih, ki prekinejo zdravljenje.
Monika Horvat
