Hrana kot sredstvo
Vzroki za neustrezno prehranjevanje so prekomerna količina hrane, ki je lahko vir tolažbe oziroma sredstvo komuniciranja, neredni obroki, slaba kakovost živil, finančna nedostopnost zdrave hrane …
Zdravo prehranjevanje otrok je urejeno v številnih predpisih, krovni predpis je Zakon o šolski prehrani. Cilj zakona je, da se ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja, ter da se učencem in dijakom omogoči dostop do zdrave šolske prehrane.
Nizki dohodek, večje tveganje
V poročilu računskega sodišča je navedeno, da je debelost večinoma posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo ter je pogosto tesno povezana z nezdravim prehranjevanjem in nezadostno telesno dejavnostjo, lahko pa tudi s pomanjkanjem spanja. Nezadostno telesno dejavnost je mogoče pripisati predvsem čedalje bolj sedečemu življenjskemu slogu.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ugotavlja, da so dejavniki tveganja in nezdrav življenjski slog ter s tem debelost bolj razširjeni med otroki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Vzroke za neustrezno prehrano, telesno nedejavnost in splošni nezdrav življenjski slog torej lahko iščemo tudi v nizki stopnji izobrazbe in nizkem dohodku družine.
Debelost kot vir bolezni
Debelost otrok slabo vpliva na kakovost življenja ter povečuje verjetnost pojava kroničnih nenalezljivih bolezni, ki predstavljajo glavni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Ocenjujejo, da ima v Sloveniji kar 7,3 odstotka prebivalcev sladkorno bolezen, napovedi predvidevajo še povečanje števila primerov, za tri odstotke na leto. Zmanjšana gibalna učinkovitost in debelost ne pomenita le slabše kakovosti življenja in potencialno slabšega zdravja posameznika, ampak lahko vodita v zmanjšano zmožnost dela v odrasli dobi, kar slabo vpliva na razvojni potencial celotne družbe. V okviru projekta JANPA so ugotovili, da so čezmerno težki ter debeli otroci bolj dovzetni, da (po)ostanejo čezmerno težki oziroma debeli odrasli, trendi posameznikove telesne teže pa so pokazali, da je bilo 40 odstotkov debelih moških in skoraj 49 odstotkov debelih žensk debelih že pri sedmih letih. Podatki raziskav kažejo, da imajo debeli ljudje slabše možnosti pri zaposlitvi, po drugi strani pa večja odsotnost z dela zaradi zdravljenja ter samo zdravljenje bolezni in bolezenskih stanj, povezanih z debelostjo, tako za posameznika kot za državo pomenita večje finančno breme.
Skrb vzbujajoč trend rasti
Pred tremi desetletji (1989) je bilo v Sloveniji 12,5 odstotka osnovnošolcev (učenk in učencev) predebelih in 2,3 odstotka osnovnošolcev debelih. Leta 2016 je bilo 17,9 odstotka osnovnošolcev predebelih in 6,9 odstotka osnovnošolcev debelih; v letu 2016 se je tako glede na leto 1989 delež predebelih osnovnošolcev povečal za 43,2 odstotka, delež debelih osnovnošolcev pa kar za 193,6 odstotka. Kljub temu se od leta 2010 trend nekoliko izboljšuje in se število debelih ter predebelih otrok zmanjšuje.
Predebeli tudi odrasli
Po podatkih Statističnega urada Evropske unije je imela leta 2014 že več kot polovica odraslih oseb v EU čezmerno telesno maso ali so bili debeli. Podobno stanje je v Sloveniji. NIJZ na podlagi raziskave v okviru CINDI ugotavlja, da je 40 odstotkov odraslih čezmerno hranjenih ter da obstaja trend naraščanja števila debelih odraslih oseb. V poročilu Združenih narodov, v katerem so obravnavali doseganje ciljev trajnostnega razvoja v letu 2017, je pojav debelosti pri odraslih osebah označen z rdečim semaforjem, kar pomeni, da reševanje problematike v zvezi z debelostjo odraslih predstavlja enega izmed pomembnih izzivov.
