Lastniki nepremičnin in podjetniki bodo v prihodnjih mesecih pozorno spremljali dogajanje v koaliciji na področju nepremičnin, saj se kmalu v razpravo znova vrača iskanje ustrezni rešitev za obdavčitev nepremičnin. Odgovora o tem, koliko bodo obdavčeni po novem lastniki nepremičnin, še ni, saj finančni minister Andrej Bertoncelj še ni razkril številk, zagotovil pa je, da "masa iz tega naslova ostaja več ali manj nespremenjena". Naj spomnimo: poskus vlade Alenke Bratušek leta 2013 je mizerno propadel, vlada Mira Cerarja pa se kaj hitro ugotovila, da v to "kislo jabolko" ne bo ugriznila in da v času njenega mandata davka na nepremičnine ne bo. Je pa Cerarjeva vlada sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.
Projekta davka na nepremičnine pa se je lotila vlada Marjana Šarca. Če bo šlo vse po načrtih, bi Slovenci "novi" davek na nepremičnine plačali leta 2020. Na ministrstvu za finance so ob tem zapisali, da je obstoječi sistem obdavčitve nepremičnin nepregleden, zastarel in nepravičen zaradi neutemeljeno različne obravnave lastnikov različnih nepremičnin.
Nov davek kot nadomestilo treh dajatev
Nov Zakon o davku na nepremičnine bo nadomestil trenutne tri dajatve – nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), davek od premoženja in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest. Kot nadaljujejo, so trenutno razlike v obremenitvi med posameznimi občinami precejšnje, prav tako znotraj posameznih občin za različne skupine nepremičnin. Davek bi ostal izključno prihodek občin, namenjen njihovim razvojnim nalogam.
Ministrstvo predlaga, da bi bila davčna osnova celotna pripisana vrednost nepremičnine, stopnje pa bi bile za posamezne vrste nepremičnin različne. Eden od predlogov ministrstva predvideva obdavčitev v višini 0,1 odstotka posplošene tržne vrednosti za stanovanjske nepremičnine; 0,6 odstotka za poslovne in industrijske nepremičnine; 0,15 odstotka za kmetijska zemljišča in 0,07 odstotka za gozdna zemljišča.
Izračunali še eno od variant: enotna davčna stopnja obremeni predvsem lastnike stanovanj
So pa na ministrstvu analizo izvedli tudi z varianto enotne davčne stopnje v višini 0,2 in 0,26 odstotka. Prva rešitev bi po izračunih ministrstva na globalni ravni pomenila za okoli 9 odstotkov višje prihodke kar pa je posledica zaokrožitve davčne stopnje. Pri tem pa seveda taka rešitev predvsem predstavlja bistveno višjo obdavčitev stanovanjskih nepremičnin (breme se praktično podvoji) in znižanje skupne obremenitve poslovnih in industrijskih nepremičnin, za katere se skupni znesek obremenitve zmanjša za več kot tri četrtine. Analiza pokaže, da bi ob upoštevanju take davčne stopnje imelo nižje prihodke od sedanjih kar 55 občin.
Ob enotni davčni stopnji v višini 0,26 odstotkov na ministrstvu zapišejo, da podobne ugotovitve kot v prejšnjem primeru sledijo tudi v primeru, da bi se enotna stopnja določila z upoštevanjem skupnega obsega prihodkov, ki bi se zagotovili ob upoštevanju efektivnih stopenj in zajemu vseh nepremičnin v obdavčitev, torej ob sledenju skupnega prihodka v višini okoli 320 milijonov evrov.
Kako bodo tokrat vrednotili nepremičnine?
In zakaj tokratni poskus vrednotenja nepremičnin ne bo "pogorel", kot se je to zgodilo z neštetimi pritožbami in kritikami ob zadnjem vrednotenju? Kot je za oddajo 24ur zvečer na Pop TV dejal Anton Kupic, generalni direktor Geodetske uprave, na Gursu "stojijo" za modelom vrednotenja nepremičnin, ocenjevali pa jih bodo na osnovi treh ključnih dejavnikov: lokacije, površine in leto izgradnje. V pogovoru za dnevno-informativno oddajo Odmevi na nacionalni televiziji pa je še zagotovil, da so zadnje štiri leta veliko in dobro delali na podatkih, tako da do nezadovoljstva in kritik, ki so se pojavljale med ljudi ob zadnjem ocenjevanju vrednosti nepremičnin ne bo prišlo. Lastnikom je svetoval, naj preverijo preko spleta ali obiskom pisarne, ali so zapisani pravilni podatki nepremičnin in če niso, naj po postopkih, ki jih predvideva zakonodaja, uredijo, da bodo pravilni. Te podatki bodo namreč osnova za izračun vrednosti nepremičnin.
Osnutki modelov, na kateri bo temeljil izračun, so določeni, trenutno pa potekajo usklajevanja z občinami, kar mora biti zaključeno do konca januarja prihodnje leto, meseca aprila prihodnjega leta bodo poskusno izračunali vrednosti nepremičnin, jih objavili na spletu in z njimi šli v široko javno razpravo, v avgustu pa načrtujejo, da bodo posamezni lastniki nepremičnin dobili potrdila, je za oddajo 24ur zvečer na Pop TV pojasnil Kupic. Zakon naj bi po predvidevanjih stopil v veljavo s 1. januarjem 2020.
Je pa kar nekaj pritožb glede trenutnih izhodišč za obdavčitev prišlo iz strani poslovnežev in predstavnikov industrijskih nepremičnin, ki so izračunali, da bi jih spremembe precej udarile po žepu. Za ocenjevanje teh prostorov imajo po besedah Kupica na voljo več modelov: tržni princip, dohodkovni ali stroškovni princip. Glede na dosedanje odzive lastnikov industrijskih in poslovnih nepremičnin pa je pričakovati kar nekaj ugovorov in poskusov dogovorov.
Kdo bo izjema?
Državna sekretarka Vraničarjeva, ki največ težav pričakuje glede usklajevanj stopenj obdavčitve in izjem, je za Pop TV dejala, da nameravajo z vsemi interesnimi skupinami nameravajo opraviti intenzivne pogovore, vendar šele po prvem krogu pogovor v koaliciji. "Na ministrstvu gledamo na kmetijsko dejavnost kot na eno od ekonomskih dejavnosti, se pa zavedamo, da ima ta dejavnost določene specifike in jih nameravamo v končnem predlogu zakona tudi upoštevati."
Kaj pa je s cerkvenimi nepremičninami? Ljubljanska nadškofija upa, da bodo cerkvene nepremičnine ostale neobdavčene, je poročala TV Slovenija, Vraničarjeva pa je za Pop TV ponovila, da se trenutno v izhodiščih zavzemajo za široko osnovo in tovrstnih izjem ali oprostitev niso definirali: cerkveno premoženje trenutno iz osnutka ni izključeno. Dodala pa je, da moramo vedeti, da v svetu obstajajo različne rešitve, in sicer od 100-odstotne vključitve v obdavčitev do izključitve iz nje, vendar ne vsega cerkvenega premoženj, ampak zgolj objektov, ki se uporabljajo za bogoslužje. Se pa zaveda, da bo glede izključitev potrebno tudi politično soglasje.
Za lastnike več nepremičnin iščejo možnost progresivne obdavčitve
In kako bo z obdavčitvijo druge ali tretje nepremičnine? Po podatkih registra nepremičnin ima v Sloveniji večina (okoli 79 odstotkov) lastnikov v lasti zgolj eno stanovanjsko nepremičnino in 19 odstotkov lastnikov, ki ima v lasti dve taki nepremičnini, je zapisano v dokumentih ministrstva.
In kaj pravi državna sekretarka Vraničarjeva? Za komercialno televizijo je dejala, da če bi "pogledali podatke, bi bili presenečeni, kakšno malo število zavezancev, fizičnih oseb, poseduje več nepremičnin. Preučujemo, kakšne možnosti so, da uvedemo progresijo tudi v sistem obdavčitve nepremičnin. Bomo pa koalicijskim strankam odsvetovali rešitev, ki je bila uporabljena v zakonu leta 2013 in jo je zavrnilo tudi ustanov sodišče."
