Franko Bajc je sicer – zdaj bi že lahko tako zapisali – stari znanec malih zaslonov. Pred petimi leti je bil tekmovalec resničnostnega šova Survivor, nato je za vzdihljaje številnih dam poskrbel kot finalist izbora za mistra Slovenije, kjer mu je zmaga za las ušla, zdaj pa se je vrnil na televizijo, kjer navdušuje v šovu Kmetija. »Zame je to zelo pestra izkušnja in vesel sem, da sem jo doživel. Sicer imamo doma ranč, a se to življenje na kmetiji precej razlikuje. Med snemanjem šova sem spoznal veliko zanimivih ljudi, večkrat sem šel iz svojega območja udobja in na trenutke presenetil samega sebe. Bilo je kar nekaj situacij, na katere nisi pripravljen in v katerih bi se zdaj, ko razmišljam za nazaj, drugače odzval, a vseeno ničesar ne obžalujem, saj sem vse skupaj vzel kot šolo za naprej. Kaj več pa ne bi govoril o dogajanju na Kmetiji, saj ne bi rad gledalcem pokvaril gledanja,« je jasen Franko, ki pravi, da kamero preprosto obožuje, zato ni nič nenavadnega, da uživa v televizijskih šovih. »Rad imam preizkušnje. Na Survivor in Mistra sem šel izključno zaradi sebe. Da se postavim v neprijeten položaj, napredujem in odnesem čim več iz tega. Zelo težko sem pri miru, okoli mene se mora ves čas nekaj dogajati, tako da ko sem dobil ponudbo, da bi sodeloval pri šovu Kmetija, sem jo zagrabil z obema rokama,« priznava postavni Primorec. »Obstaja pa res še en šov, v katerega bi šel, in to predvsem zaradi izziva, da se naučim plesati, ker mi to za zdaj res ne gre. Preizkusil bi se v šovu Zvezde plešejo, a je treba biti najprej zvezda,« se namuzne skromni fant, ki se še ne zaveda popolnoma, da trenutno za njim vzdihuje vsa Slovenija. »Joj, temu ne bi rekel tako, sem preveč skromen! Želim si predvsem to, da bi ljudem pokazal, kako se dobro živi. Rad se ukvarjam s športom, in to že od malega. Treniram zaradi boljšega počutja in ni kavice, ki bi te zbudila bolj kot jutranje raztezanje. Če bodo ljudje pri meni opazili, da se da natrenirati telo, se hkrati zabavati in biti pri tem dobre volje, je moj cilj dosežen. Vsi bi radi hitre, kratkoročne rezultate. Skrivnosti ni, treba je vztrajati vsak dan posebej in biti z glavo pri stvari. Glede tega sta si glasba in šport zelo podobna, zato ju tudi rad tako kombiniram,« še pove Franko, ki je trenutno samski in svojo boljšo polovico še išče.
Preberite tudi: Darji Lovšin bilo vsega dovolj in se je odselila. Kliknite TUKAJ!
Ljubezen do živali in glasbe
Franko je znan kot adrenalinski odvisnik in strasten glasbenik, saj že od mladih nog igra tolkala, predvsem bobne. »Težko bi opisal z besedami, kaj mi pomeni glasba, a to je način, ko najlažje odplavam v trenutku, izražam sebe in svoja čustva. Trenutno snemam za skupino, ki je v nastajanju. Ustanavljava jo z najboljšim prijateljem, s katerim igrava skupaj od prvega razreda glasbene šole pa do danes. Imela sva veliko vzponov in padcev, trenutno pa stvari potekajo, kot sva si zamislila, in upava, da bo skupina kmalu ustanovljena,« še doda Franko, ki je tudi velik ljubitelj živali, najbolj pa je zaljubljen v konje. »Ljubezen do živali sem podedoval po očetu. Odkar vem zase, smo imeli na ranču konje, in ko z njimi odraščaš, se ti zdi že samoumevno, da je tako. Vedno mi je bilo bolj zanimivo, ko imaš pod seboj tako močno, lepo in unikatno živo bitje, ki ti naklonjenost še vrača.«
Pravijo, da so konji tudi zelo dobri terapevti, zato Franko v njih najde uteho in ima z njimi posebno vez. »Se zelo strinjam. Konji so terapevti, stvari začutijo, še preden se jim približaš. Velika življenjska šola mi je bila, ko smo z očetom šolali podivjane konje. Dejansko so bili na koncu ti najboljši, saj so imeli v sebi največ duše. Marsikaj se lahko od njih naučimo tudi ljudje.«
Družina na prvem mestu
Tisti, ki Franka dobro poznajo, povedo, da izžareva posebno energijo, njegov obraz vedno krasi nasmeh, predvsem pa ima veliko srce. Zato tudi ni nič nenavadnega, da mu največ pomeni družina. »Družina in prijatelji so tisti ljudje, s katerimi se lahko pogovarjamo, ne da bi govorili. Poznamo drug drugega do obisti in te stvari zelo cenim, praktično mi pomenijo vse. Imam tri sestre in brata, med seboj smo si različni kot dan in noč, a smo kljub temu enotna družina, mogoče ravno zato, ker lahko drug drugemu pomagamo vsak na svojem področju. Kljub temu da smo danes nekako že vsak na svojem koncu in si ustvarjamo življenje po svoje ter ne posvečamo drug drugemu toliko časa kot včasih. Cenim ravno to, da smo si zelo različni, da stojimo drug drugemu ob strani ne glede na vse, tako da, ja, družina je na prvem mestu,« še pove Franko, ki skuša v življenju vsak trenutek in priložnost izkoristi kar najbolj. »Tako pri delu kot učenju sem maksimalno zbran. Ne maram polovičarstva. Pri vsem tem pa ostajam zvest sam sebi, ker na koncu stvari počnem zaradi sebe.«
