Novice Svet24

Kabinet predsednika vlade

Šarec se je na državno raven podal na način, kot se marsikdo poda na lokalno raven. Z malo obljubami, da bodo zato dejanja bolj impresivna. Medijem tako ni dal materiala, da bi lahko vsebinsko presojali o njegovih političnih usmeritvah. Najbližji približek teh so torej ljudje, s katerimi se je obdal.

Desna roka – Zorman Macurova

Predsednik vlade Marjan Šarec je vodenje svojega kabineta zaupal dolgoletni sodelavki Janji Zorman Macura. Magistra ekonomije je za Šarca, ko je bil še župan Kamnika, sprva vodila njegove odnose z javnostmi, nato pa je prevzela tudi vodenje županovega kabineta. Zorman Macurova si je med lokalnimi mediji pridobila sloves sposobne strokovnjakinje za odnose z javnostmi, saj da je znala želene informacije podati na zavito pretkan način, pri tem pa si je zgradila ugled, da informacijo vedno dostavi, večinoma tudi zelo ažurno.

Zaradi nespornega vpliva, ki ga ima na Šarca, si je na lokalni ravni pridobila sloves nadžupanje. Magistra ekonomije je sicer Šarca spoznala še v času, ko sta skupaj delala na Televiziji Slovenija. On kot komik, ona kot novinarka. Opisujejo jo kot nadvse profesionalno in korektno, a tudi kot nekoga, s katerim ne gre izkopati bojne sekire.

sta

STA

Anonimni tehnokrat Mally

Prek Cerarja je v Šarčev kabinet prišel sekretar Igor Mally, ki je bil že leta 2000 vključen v pogajanja o pristopu Slovenije v Evropsko unijo. Za sekretarja je bil sicer imenovan že februarja, ponovno pa, ko je bila potrjena Šarčeva vlada. Po vstopu Slovenije v EU je deloval kot svetovalec za področje kohezijske politike in institucionalnih zadev Evropske unije. Leta 2006 je pod vlado Janeza Janše aktivno sodeloval v pripravah in izvedbi na predsedovanje Slovenije Svetu EU. Kasneje je v svoj življenjepis zapisal še sodelovanje pri sprejemanju evropskega proračuna za obdobje 2014–2020. O Mallyju sicer ni veliko znanega, od trivialnosti smo izvedeli le, da naj bi se ga prijel vzdevek »šerpa«. Zakaj, ne vemo.

Proameriški diplomat Kirn

Državni sekretar za področje zunanjih odnosov je postal Roman Kirn, nekdanji diplomat z izrazito proameriškimi usmeritvami. Kirn si je izkušnje začel nabirati že v diplomatski službi Jugoslavije, nato pa je pomagal na noge postaviti slovensko zunanjo politiko. Po tem je prevzel posle veleposlanika pri Združenih državah Amerike, nato v Mehiki, nazadnje pa je služboval na Nizozemskem. Kirn je v kabinet prišel iz Šarčeve kvote, njegovi ekipi pa se je pridružil že v drugem delu kampanje za volitve predsednika republike, ko se je v aktivno politiko vrnil iz upokojitve.

STA

STA

Antisindikalist Urlep

Nekdanji predsednik uprave Leka in Kemofarmacije Vojmir Urlep se je sprva omenjal kot kandidat za finančnega ministra, nato pa je zasedel mesto državnega sekretarja. Prišel je iz Šarčeve kvote, v njem pa marsikdo vidi dokaz Šarčevih povezav s tako imenovanimi strici iz ozadja. Urlep je bil namreč tesno povezan z Metodom Dragonjo, oba sta zasedala vodilne položaje v Leku. Če ga sodimo po izjavah in stališčih, lahko z gotovostjo zaključimo, da je Urlep velik nasprotnik sindikatov, prav tako pa zagovarja ohranitev in razširitev privilegijev najbogatejših – med drugim je jasno zavzel stališče za socialno kapico, ki bi davčno razbremenila višje plačne razrede.

Sociolog Frane Adam je v intervjuju za revijo Reporter menil, da bo prav Urlep tisti, ki bo Šarcu pripravljal vsebinska stališča. »Vsekakor bo gospod Urlep prva violina, on bo intoniral igranje te vlade,« je pred dobrim mesecem ugibal Adam.

Varuh zahodne civilizacije Črnčec

Še največ vznemirjenja pri levičarskem volilnem telesu je sprožilo imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za področje varnostne politike. Črnčec je dolgoletni strokovnjak s področja državne in mednarodne varnosti, pred prestopom v leve politične kroge pa je vodil vojaško in nato še civilno obveščevalno službo, oboje iz kvote stranke SDS. Uradno naj nikoli ne bi bil član te stranke, je pa predsedoval Odboru 2014, prek katerega je stranka SDS izvajala politični pritisk na pravosodni sistem, ko je bil Janez Janša zaprt zaradi primera Patria.

Med Janšo in Črnčecem je prvič zaškripalo, ko ta kot direktor Sove ni predal vseh dokumentov nekdanje obveščevalne službe SDV Arhivu Republike Slovenije. Zaupanje Janše pa je Črnčec izgubil, ko je vodil Odbor 2014 in »nekaterim kolegom in predvsem kolegicam na našem glavnem tajništvu, ki jih je vabil na kosila, razpredal o tem, kako mora SDS zamenjati predsednika. Nekateri so mislili, da gre za provokacijo in da on po mojem naročilu testira njihovo lojalnost,« se je tega dogajanja v velikem intervjuju za lasten medij spominjal Janša.

Janša je tedaj Črnčeca označil za prikritega lobista Goldman Sachsa. Kaj glede tega je res? Ne vemo. Veliko pa je o Črnčecu povedal neki drug odpadnik iz vrst SDS. Nekdanji poslanec, ki je nato ustanovil lastno stranko, je novinarju Svet24 neuradno zaupal, da si Črnčeca v njej ne želi, saj da ta noče razumeti, da je vprašanje migrantov zgolj političen problem, s katerim je mogoče nabirati politične točke in nič kaj več. »On jih iskreno sovraži,« smo izvedeli takrat. Slednje sicer ni nobena skrivnost, saj zadostuje le nekaj vztrajnosti pri drsenju čez Črnčečeva družbena omrežja. Svojega sekretarja je glede tega utišal Šarec – ki ga Črnčečeva varnostna politika ne moti, če ne vsebuje tudi elementov sovražnega govora.

Bobo

Šarec je na očitke, da ga vodijo strici iz ozadja, odgovoril, da ga v resnici vodijo vaški fantje – torej ljudje, s katerimi je uspešno sodeloval že na lokalni ravni.

Prikl, ki bi raje bil župan

Iz kvote Desusa je med državne sekretarje prišel Uroš Prikl, ki je bil pred tem poslanec te stranke. Z birokratskim delom državnega aparata se je Prikl spoznal, še preden je zasedel izvoljene funkcije. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bil sprva namestnik generalne sekretarke, nato pa je to funkcijo v polnosti prevzel na ministrstvu za zdravje. Pred izvolitvijo na mesto poslanca je bil direktor doma za starejše občane Dom pod gorco v Mariboru. Na štajersko prestolnico je močno navezan – če mu bodo volivci dali to možnost, se bo tja tudi vrnil kot župan, pri tem pa se bo »zlahka odrekel« mestu državnega sekretarja.

Kopač Mrakova – socialdemokratka po naključju

Iz ministrskih v sekretarske vode se je preselila Anja Kopač Mrak (SD), ki je pred tem zasedala mesto ministrice za delo, družino in socialne zadeve. Kopač Mrakova je na levici znana kot tista ministrica, ki je nasprotovala dvigu socialne pomoči in minimalne plače. Vprašanja prekarnosti se je lotila na način, da je dodatno obdavčila avtorsko in podjemno pogodbo ter študentsko napotnico. Pri tem dajatev ni obesila na delodajalce, temveč neposredno na zaposlene, ki so se jim tako znižali že tako nizki prihodki. Ko je bila še sekretarka pod ministrom Ivanom Svetlikom, torej njegova desna roka, sta varstveni dodatek spremenila v kredit, ki ga morajo prejemniki vračati. To breme je padlo na tiste z najnižjimi pokojninami. Tedaj je tandem Svetlik-Kopač Mrak tudi ukinil državnega pokojnine, štipendije za nepolnoletne dijake, poskušala pa sta uvesti tudi malo delo, ki bi legaliziralo delo pod pragom revščine.

Desnica si je ministrico medtem zapomnila zaradi odvzema »koroških dečkov«, zaradi česar je v državnem zboru morala odgovarjati na očitke, izrečene med interpelacijo.