Na ulici Pod hribom na dan privre bistra voda, ki ji pripisujejo magične lastnosti. Na terenu smo poskušali poiskati dogovore na vprašanja, ki zadevajo ta mit okoli nje.
Ozadje zdravilnega izvira, kot ga imenujejo domačini, nam najprej pomaga razumeti Primož Hieng, avtor knjige Zdrave in zdravilne vode Slovenije. »V Šiški, tako rekoč pod 429 metrov visokim Šišenskim hribom oziroma nekoliko nižjim Malim Rakovnikom, privre ob ulici Pod hribom na dan kar sedem studencev,« nam najprej pojasni. Eden od teh, pravzaprav najmočnejši, je ta, o katerem se bomo razpisali danes.
Kristalna zdravilka
Izpod Šišenskega hriba privre na dan kakih sedem studencev. Eden od teh je tudi ta, o katerem pišemo danes. Zanj so vedeli že Rimljani.
»Tisti, ki redno hodijo k čudežnemu izviru vode na tej ulici, poročajo, da je voda izjemno čista, celo kristalna. Svoje so povedali tudi akvaristi, in sicer da jo že desetletja uspešno uporabljajo za občutljive akvarijske ribe, ki zahtevajo posebno skrb,« pravi Hieng, ki je vse te informacije pridobil med poglobljenim raziskovanjem te in drugih zdravilnih voda na Slovenskem ter jih objavil v omenjeni knjigi.
Da »nekaj« je v tej vodi, saj da je sam opravil mnogo analiz, pravi tudi domačin Brane, ki je eden od tistih, ki redno hodijo pod Šišenski hrib zajemat zdravilno tekočino. »Ugotavljam, da je voda, sodeč po parametrih, kot so pH, prisotnost trdih delcev in napetost, izjemna. Zdaj bova izmerila prisotnost trdih delcev v njej. Ti predstavljajo viruse, bakterije, težke kovine in anorganske minerale. Poglejte, ta voda ima teh delcev 30, voda iz vodovoda pa okrog 250. Če se osredotočiva samo na anorganske minerale: teh naš organizem nima za kaj uporabiti, zato jih izloča, a jih 0,1 odstotka vseeno ostane v telesu in se nabirajo na sklepih ter v žilah. Od tod kalcinacija ožilja, kar je huda težava,« nam pove ta ljubiteljski raziskovalec vsega v naravi, kar lahko koristi zdravju sodobnega človeka.
Možakar obdržal noge
»Pod Šišenskim hribom imamo torej optimalno vodo, ki naše telo dobesedno čisti in izjemno dobro hidrira. Slišal sem celo zgodbo o ozdravljeni gangreni zaradi tega izvira. Mož neke gospe naj bi imel hudo obliko te bolezni. Zdravniki so trdili, da bodo morali možakarju odrezati noge, sicer naj ne bi preživel naslednjih nekaj let. Gospa je vztrajala pri svojem in negovala njegove noge s to vodo, prav tako jo je redno pil. Gospod s hudo boleznijo, zaradi katere bi lahko ostal brez obeh nog, naj bi tako ozdravel in doživel zelo visoko starost,« nam legendo, ki se širi od ust do ust, preda Brane, ki z družino uživa izključno to vodo.
Pravi, da če govorimo o misteriju ozdravitev zaradi te vode, je treba nujno poudariti, da je kakovostna voda, kakršna ta v Šiški je, nujna dobrina sodobnega človeka. »Je 'živilo' številka ena,« izpostavi in doda, da ob upoštevanju vseh kvalitet in meritev lahko sklene, da zdravstveni preobrati pri uporabi izvirske vode res lahko presenečajo.
Otroške rane
Pod hribom so območje čudežnega izvira lepo uredili. Skoraj ob vsakem času dneva se tam najde kdo s steklenico ali celo sodčkom, v katerega nataka vodo za domačo uporabo.
Primož Hieng nam pove še eno zanimivost iz svoje knjige: »Šišenski hrib, Rožnik in Mostec so bili kraji, kjer so se, ko še ni bilo urejenih otroških igrišč, igrali otroci skupaj s starejšimi vrstniki. Pri teh igrah, lovljenju po gozdovih in številnih padcih, je seveda tekla tudi kri. K zdravniku ali morda celo na urgenco pa ni bilo treba. Ko so končali s svojimi vragolijami, so se vedno ustavili pri tem izviru, kjer so se umili in se pošteno odžejali s kristalno čisto vodo. Prav tako so s to vodo izprali vse rane, ki so jih dobili pri igranju v gozdu. Presenetljivo, te so se zelo hitro zacelile,« so pričevanja, ki jih je Hieng slišal od domačinov in jih navedel v knjigi Zdrave in zdravilne vode Slovenije.
Precej Ljubljančanov tako obiskujejo čudežni izvir, ki so ga tudi uredili; ob njem so zasadili cvetje in postavili celo klopi. Tam je tudi dovolj prostora za parkiranje enega ali dveh vozil. Oba sogovornika nam ob koncu povesta tudi, da so zdravilno vodo poznali že prebivalci Emone, predhodnice današnje Ljubljane.
