Generalni sekretar Nata je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji, glede "poštene delitve bremen" v zavezništvu pa pričakuje, da bo Slovenija storila več. Slovenija namreč zdaj za obrambo namenja nekaj manj kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer se uvršča na rep vseh zaveznic.
"Dobra novica je, da so vse zaveznice prenehale z zniževanjem izdatkov za obrambo in jih začele povečevati ter da je večina zaveznic predstavila ukrepe, kako doseči dva odstotka BDP za obrambo do leta 2024. Leta 2014, ko smo sprejeli zaveze, so le tri članice namenjale vsaj dva odstotka BDP za obrambo. Letos pričakujemo, da bo ta odstotek dosegalo osem članic. Tako dejansko napredujemo," je dejal Stoltenberg.
Generalni sekretar Nata je sicer nagovoril poslance v Državnem zboru, kjer nastopijo le redki tuji gosti. Poudaril je, da je zdaj, ko se varnostni položaj poslabšuje, ko odnosi postajajo bolj napeti, čas, da se izdatki za varnost znova okrepijo. Če so se ti izdatki lahko zmanjšali, ko so se ob koncu hladne vojne napetosti znižale, potem bi bilo odgovorno, da se zdaj znova zvišajo, je dejal.
Zavezništvo se mora zaradi spreminjajočih se groženj varnosti vseskozi prilagajati in to tudi počne. Zato so potrebna tudi večja vlaganja v obrambo, je tudi poudaril Stoltenberg in spomnil na dogovor z vrha v Walesu leta 2014, da bodo članice v desetih letih svoje obrambne izdatke dvignile na dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Šarec: "Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi"
Ker se varnostna situacija lahko hitro spreminja, je sredstva za varnost treba okrepiti že zaradi nas samih, ne le zaradi Nata, je na skupni novinarski konferenci po srečanju poudaril slovenski premier Marjan Šarec. Prav tako je treba spoštovati zaveze, ki so bile dane ob vstopanju v zavezništvo pred 15 leti in leta 2014 na vrhu v Walesu, je dodal. "Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti," je dejal Šarec.
"Pozdravljam dejstvo, da je tudi Slovenija nehala z zmanjševanjem in začela s povečevanjem sredstev za obrambo. Ampak moramo vedeti, da je povprečje v zvezi Nato, če izvzamemo ZDA, sedaj okoli 1,5 odstotka BDP, Slovenija pa namenja kar 50 odstotkov manj. Zato spodbujam Slovenijo, da naredi več," je dejal Stoltenberg. Hkrati je dodal, da ga vendarle opogumljajo močna sporočila s strani premiera in zunanjega ter obrambnega ministra.
Šarec je napovedal, da bo dinamika povečevanja sredstev za obrambo sledila, kot je začrtana. "Kar nekaj članic že namenja za obrambo dva odstotka BDP, na to pri nas čez noč seveda ni računati, si bomo pa zelo prizadevali, da pridemo po začrtani poti vsaj do 1,5 odstotka v nekaj letih, če bo seveda situacija to dopuščala," je dejal.
Natova baza v kopru le »dezinformacija«
Na novinarsko vprašanje glede namigov, da naj bi Nato načrtoval logistično točko v Luki Koper, je Šarec poudaril, da je v javnosti glede tega prišlo do dezinformacij. Kot je poudaril, to nikakor ne bo Natova baza, kakršna je denimo v Avianu, lahko pa Slovenija izkoristi svojo geostrateško lego tudi v sodelovanju z zavezništvom, ki ni le vojaška, ampak tudi politična organizacija. Stoltenberg je o tem dejal le, da prepušča vojaškim organom oceno, kakšna infrastruktura je v interesu Nata.
Ob obisku tudi protest
Med govorom Stoltenberga v državnem zboru se je pred hramom demokracije zbrala skupina protestnikov, ki nasprotujejo načrtom zavezništva in ameriške vojske za uporabo Luke Koper kot logistične točke.
Predstavnik skupine Proti bazi zveze Nato v Luki Koper Gaber Aleš je dejal, da so se danes zbrali, ker nasprotujejo dodatni militarizaciji slovenske družbe. Ameriška vojska se po njegovih besedah namreč že dlje časa zanima za trajno sodelovanje s koprskim pristaniščem za transport vojaške opreme in ameriških vojakov.
Kot je dejal, gre pri Stoltenbergovih pozivih k izboljšanju infrastrukture v Sloveniji in drugih državah, ki bo omogočila hitrejše premikanje težkega orožja, za strategijo strašenja z zunanjim sovražnikom, ki na koncu res deluje. "Razmere se zaostrijo, druga stran se odzove, pride do konfliktov," je opozoril Aleš, ki je prepričan, da bi prav zato radi vključili Luko Koper v svoje vojaško omrežje.
"A tega mi nočemo. Nočemo se igrati nove hladne vojne za dobičke orožarske industrije," je dejal Aleš.
