Židan je na 11. volilnem kongresu, na katerem je edini kandidat za nadaljnje vodenje stranke, spomnil na svoje besede na prejšnjem kongresu januarja 2015, ko je bil prvič izvoljen za predsednika SD. Tedaj je napovedal, da je kongres nov začetek za ponoven vzpon socialne demokracije v Sloveniji.
Danes je prepričan, da so v tem času opravili veliko delo. Ob tem je spomnil na delo poslanske skupine in stranke ter na rezultat na zadnjih volitvah v DZ, ki so ga pomembno izboljšali.
"Pričakovanja ljudi do nas so bila vedno velika. Na trenutke večja, kot jih je odražala naša realna politična moč. A to nas ni ustavilo, še več, okrepili smo moč socialne demokracije in dogradili strankino sposobnost, da moč velikega števila izjemnih ljudi, ki jih ima v svojih vrstah, pretvarja v politična dejanja," je poudaril Židan. Socialni demokrati so po njegovem mnenju tisti, ki se vedno zavzemajo za dobrobit ljudi: "Ko je potrebno poskrbeti za državo, za izhod iz krize, za stabilnost, za okrevanje in nenazadnje, za rast."
Kot je dodal, se ne skrivajo za lažnimi predvolilnimi obljubami in na koncu ne podpirajo le všečnih ukrepov, ko bi jim to ustrezalo za nabiranje političnih točk.
Socialni demokrati po Židanovih navedbah niso projekt za ene volitve, ampak znajo teči na dolge proge, "z izkušnjami in znanjem, kako upravljati državo in njene sisteme". Prenavljajo in krepijo pa da se z novo energijo, ki jo v njihovo sredo prinašajo nove generacije in novi ljudje.
To, da so pričakovanja ljudi do SD na trenutke večja, kot jih odražata moč poslanske skupine in stranke, pa jim po Židanovih navedbah daje napotilo: "Dolžni smo, da smo v prihodnje še močnejši." Poudaril je, da so stranka, ki razmišlja o ljudeh, in razume, kaj pomeni tovarištvo. Prav tako so po njegovih besedah stranka, ki se nikoli ne bo poimenovala po eni osebi, saj za to ni potrebe, ker "našo stranko sestavlja misel, ki je starejša od sto let".
Židan je prepričan, da je bila odločitev pred štirimi leti o vstopu v koalicijo pravilna, a ni bila preprosta. "Vedno znova je pred nami isto vprašanje. Ali smo res mi tisti, ki moramo nastaviti svoj hrbet, ali smo res tisti, ki moramo pogoltniti ponos, tudi kakšno prepričanje, da v Sloveniji dobimo levosredinsko vlado? In ko razmislimo, ugotovimo, da imamo pogum," je poudaril Židan.
Po zadnjih volitvah so se po njegovih navedbah soočali s podobnim vprašanjem in se ponovno odločili, da "nastavimo svoj hrbet", zato, ker si Slovenija "ne zasluži desne radikalne vlade". "Politika, ki temelji na sovraštvu, izključevanju, ki verjame, da je laž in ponavljanje laži dovoljeno politično sredstvo, nikoli ne bo naša politika," je v nagovoru delegatom na 11. volilnem kongresu, ki danes poteka v Bukovici pri Novi Gorici, še zagotovil Židan.
Ostajajo zvesti Židanu, ki jih je "pobral z najnižje točke"
Čeprav je imela stranka na volitvah v DZ višje ambicije, pa Židanu, po besedah glavnega tajnika Dejana Levaniča priznavajo, da je SD pobral z najnižje točke. Medtem pa se zanimiva bitka obeta za štiri podpredsedniška mesta.
SD je na junijskih državnozborskih volitvah dobila 10 poslanskih mest, kmalu pa je v njihovo poslansko skupino iz SMC prestopil poslanec Milan Brglez, tako da jih je sedaj 11.
V stranki ne vidijo potrebe po menjavi svojega predsednika, saj je Židan po besedah glavnega tajnika Levaniča konsolidiral stranko, ki je bila pred štirimi leti veliko šibkejša kot danes in so predvsem pri organiziranosti naredili preboj.
"Čeprav so bile morda ambicije glede rezultata na volitvah nekoliko višje, pa smo izboljšali rezultat in dobili največ od vseh strank nekdanje koalicije," je pred kongresom povedal Levanič, a priznal, da si želijo na dolgi rok ponovno postati vodilna stranka na levem političnem polu. V tej smeri bodo po njegovih napovedih delovali tudi z organizacijskimi in statutarnimi spremembami, med drugim bodo zopet imeli štiri podpredsednike.
Ob tem se jim zdi v stranki pomembno, da je Židan, ki je več let vodil ministrstvo za kmetijstvo, prevzel eno najvidnejših funkcij v državi, mesto predsednika DZ. Menijo namreč, da bo lahko pokazal še svojo "politično plat, ki morda med ljudmi ni bil tako vidna, ter dokazal, da je sposoben opravljati tudi najvišje funkcije v državi".
"Ni ravno največje povezave med kmetijsko politiko in socialnimi demokrati, čeprav smo dokazali, da znamo tudi ta resor dobro voditi," je ob tem priznal Levanič in povedal, da se nič v stranki ne zgodi brez strateškega premisleka.
Zanimiva bitka za podpredsedniška mesta in člane predsedstva
Za štiri podpredsedniška mesta se bodo na kongresu potegovali tri ženske in trije moški, skoraj vsi vidnejši funkcionarji stranke. Evropsko poslanko Tanjo Fajon bosta za podpredsedniški mesti tokrat izzvali ministrica za pravosodje Andreja Katič in državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk. Vse tri so na pomembnih strankarskih funkcijah. Za moški podpredsedniški mesti kandidirajo poslanec in sedanji v. d. podpredsednika Matjaž Nemec, minister za izobraževanje Jernej Pikalo in Marko Polič.
Kandidacijski postopki za funkcije v stranki so zaključeni, bo pa vlaganje kandidatur v skladu s statutom možno tudi na kongresu, in sicer s podporo vsaj tretjine delegatov. To se je v preteklosti na kongresih SD že dogajalo in Levanič meni, da bo tako tudi tokrat.
Poleg predsednika in podpredsednikov bodo volili tudi nadzorni odbor in člane predsedstva stranke. Za predsedstvo, v katero bodo izvolili po 10 članov in članic, je kandidatov več kot 100, je povedal Levanič.
Pojasnil je še, da bodo predvidoma sprejeli tudi sklep, da bodo v roku enega leta sklicali statutarni kongres, na katerem se bo stranka na novo organizirala, glede na to, da zaznavajo večji priliv članstva.
Na sobotnem kongresu, ki ga morajo imeti po statutu šest mesecev po državnozborskih volitvah, se bo sicer po pričakovanjih zbralo okoli 300 delegatov in okoli 50 gostov. Pričakujejo nekaj tujih gostov in vodij drugih strank, političnih fundacij in partnerskih organizacij. Povabili bodo tudi stranke leve sredine in s tem pokazali željo po sodelovanju, je povedal glavni tajnik.
Slogan Slovenija enakih možnosti naznanilo kampanje za lokalne volitve
Kongres, ki bo s sloganom Slovenija enakih možnosti že predpriprava za vstop v volilno kampanjo za lokalne volitve, se bo sicer začel že v petek popoldne, ko bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici potekala javna razprava o prihodnosti Socialne demokracije in EU. Sledil bo koncert s predstavitvijo kandidata SD za župana Nove Gorice Sebastjana Komela.
Po tistem, ko je SD na državnozborskih volitvah nastopila s sloganom Samozavestna Slovenija, bodo na lokalnih volitvah, na katerih imajo kot stranka z dolgo tradicijo in čvrsto organiziranostjo pričakovano velike ambicije, očitno spet stavili na bolj socialno usmeritev, enake možnosti za vse. Sedaj ima SD v svojih vrstah 21 županj in županov, na tokratnih volitvah pa želi vsaj ponoviti rezultat.
Glavni tajnik medtem že napoveduje tudi močno kandidatno listo SD za volitve v Evropski parlament, ki bodo prihodnje leto. Spomnil je, da imajo "odlično aktualno evroposlanko Tanjo Fajon" in če bo želela nadaljevati svoje delo, bo po njegovem mnenju za to dobila podporo v stranki.
Na nekatere špekulacije, da je željo kandidature na listi za evropskega poslanca izrazil tudi novinec v SD Milan Brglez, pa je Levanič odvrnil, da Brglez v poteku dogovarjanj o prestopu v poslansko skupino SD ni ničesar pogojeval. Zatrdil je, da pogovori o evropskih volitvah konkretno tudi še niso na mizi.
Brglez, v katerem v SD vidijo dodano vrednost predvsem pri obravnavi tem zunanje politike, sicer še ni član stranke in na kongresu tudi ne kandidira na vidnejše funkcije v stranki, je še pojasnil Levanič.