Odločitev za operacijo
V zadnjih petdesetih letih je plastična kirurgija doživela precejšen razcvet. Povpraševanje je že zdavnaj preseglo mnenje, da so lepotne operacije namenjene le slavnim. V zadnjem desetletju se je število lepotnih operacij potrojilo. V Ameriki je obisk lepotnega kirurga primerljiv s skokom v trgovino; po podatkih svetovne organizacije za lepotno plastično kirurgijo so po številu izvedenih lepotnih posegov na prvih štirih mestih ZDA, kjer letno izvedejo več kot tri milijone lepotnih posegov, Španija, Francija in Nemčija. Tudi pri nas so v zadnjih letih opazili povečanje števila vseh lepotnih operacij.
Preberite tudi: Živila, ki imajo več železa kot meso. Kliknite TUKAJ!
Pred posegom
Pred posegom se je treba naročiti na pregled, na katerega se čaka približno dvajset dni. Pacient in kirurg se pogovorita o vzroku za izbiro želenega posega. Predoperacijski postopki vključujejo še laboratorijsko preiskavo krvi, EKG, internistični pregled (po potrebi) in fotografiranje dela telesa, ki bo operiran. Za povečanje prsi se lahko odločite ob polnoletnosti oziroma z dovoljenjem skrbnika. Stranka pred posegom dobi vsa navodila o posegu, predoperativni pripravi in pooperativni negi. Če izvidi določijo, da je dovolj zdrava za poseg, se pacientka odloči za način operacije. En teden pred operacijskim posegom se je treba izogniti zdravilom, ki povzročajo razredčevanje krvi (na primer aspirin).
Izbira kirurškega reza in namestitve vsadka
Z izbranim kirurgom izberete način namestitve vsadka in mesto kirurškega reza, ki je dolg nekaj centimetrov. Vsadke se vstavlja na treh različnih rezih: skozi rez v gubi pod dojko (ki se najpogosteje uporablja in ponuja preprosto vstavitev), skozi rez v pazduhi (ki je primeren za ženske, ki ne želijo imeti brazgotin na predelu dojke) ali ob kolobarju (ki je zelo dobro skrit, a ni primeren za vse pacientke). Sledi oblikovanje primerno velikega žepka, kamor se vstavi prsni vsadek. Vsadke lahko namestijo pod mlečno žlezo oziroma nad mišico (ta način omogoča hitro in preprosto namestitev vsadka ter krajši čas okrevanja, pomanjkljivost pa je težja razlaga rezultatov mamografske preiskave in opaznost drobnih neravnin ali robu vsadka) ali pod veliko prsno mišico (pri tej namestitvi vsadka pod kožo ne čutimo in omogoča tudi lažjo mamografsko preiskavo, toda čas operacije in okrevanja po njej je nekoliko daljši).
Vrste in oblike vsadkov
- Izbira velikosti vsadka je odvisna od telesnih mer pacientke.
- Na izbiro so vsadki, polnjeni z gelom, ki vsebujejo tri različne vrste gela glede na čvrstost, ter vsadki, polnjeni s fiziološko raztopino, ki tvori večji del človeškega telesa. Slednji imajo snemljivo cevko za polnjenje, ki omogoča kirurgu poljubno spreminjanje velikosti vsadkov do šest mesecev po operaciji.
- Izbirate lahko med okroglimi in anatomskimi vsadki, ki imajo kapljičasto obliko in dajejo prsim naraven videz.
- Površina vsadkov je lahko gladka ali teksturirana. Prvi so mehkejši, drugi pa nekoliko trši, a zmanjšujejo neželeni čezmerni tkivni odziv na vsadek (vezivno ovojnico).
- Ko je vsadek v pravem položaju, se kirurg lahko odloči za drenažno cevko za odvajanje izcedka iz rane oziroma telesne votline in kirurško rano zašije po plasteh.
- Včasih je potrebna ponovna operacija, in sicer za ženske, ki so si povečale prsi pred porodom in se po njem spoprijemajo z atrofijo in povešenostjo – v takem primeru se tkivo povesi čez vsadek, zato je treba tega ponovno namestiti.
Trajanje posega in okrevanje
Poseg traja eno do dve uri in se opravi v splošni ali lokalni anesteziji. Po posegu pacientka nekaj ur ali čez noč ostane na kliniki, nato gre v domačo oskrbo, a prihaja na kontrole. Prvih nekaj dni po operaciji zna biti bolečih, zato zdravnik običajno predpiše zdravila za lajšanje bolečin. Pacientka se lahko vrne na delo v nekaj dneh po operaciji, fizični stik s prsmi je mogoč v treh do štirih tednih. Najmanj štiri tedne se je treba izogibati športom, pri katerih so prsi obremenjene. Brazgotine zbledijo ali v celoti izginejo približno po letu dni.
Tveganja
Operativno povečanje prsi je operativni poseg z nizko stopnjo tveganja. Najpogostejši zaplet je odziv telesa na tujek. Normalen odziv je, da telo naredi okrog tujka ovojnico. V desetih do petnajstih odstotkih pa je ta odziv premočan, ovojnica torej postane predebela in protezo stiska, dojka je bolj okrogla, trša, lahko tudi boleča. Proti temu se borijo s posebnimi masažami in ultrazvočno terapijo. Če se pojavijo zapleti, ki so v prvem obdobju po operaciji zlasti nabiranje tekočine v žepu ob vsadku (naraščajoča oteklina dojke in bolečine), in znaki vnetja, ki se kažejo s povišano telesno temperaturo, kljuvajočo bolečino in pordelostjo kože, se je treba nemudoma posvetovati z zdravnikom.
