Jasna Lisičar iz Ljubljane nam razloži, v kakšnem položaju se je znašla. Priča o, kakor jih označi, tečnih telefonskih oglaševalcih, ki da jo kličejo že vse poletje. »Mobilni telefon mi neprestano zvoni. Tudi trikrat na dan so me že klicali,« se nam potoži uvodoma.
Pojasni še, da ji ponujajo večinoma storitve in izdelke s področja zdravja. »Velikokrat pa se zgodi tudi, da me kličejo, ker me želijo anketirati. Ravno pred nekaj dnevi so me hoteli spraševati o kakovosti zraka.«
Klubi zvestobe
»Res me zanima, kako jim lahko prepovem, da me klicarijo,« se nam priduša. Za pojasnila in nasvete o težavi, ki pesti Ljubljančanko in še marsikaterega Slovenca, se obrnemo na informacijsko pooblaščenko, Mojco Prelesnik, ki najprej pove, da podjetja, ki se ukvarjajo s telefonskim oglaševanjem, podatke o stiku praviloma dobijo iz javno dostopnih virov (na primer iz telefonskega imenika), pogosto pa tudi neposredno od posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (na primer ob raznih nagradnih igrah, naročilu izdelkov ali vključitvi posameznika v klub zvestobe).
Poudari, da so zgoraj omenjeni načini pridobitve osebnih podatkov zakoniti, vendar da podjetja stike večkrat pridobijo tudi nezakonito, »z nakupom zbirke, s pridobitvijo zbirke od drugega podjetja«. Prelesnikova razloži še, da lahko njihov urad ob sumu nezakonite pridobitve in uporabe osebnih podatkov za namene neposrednega trženja zoper izvajalca uvede inšpekcijski postopek in v primeru nezakonitosti zavezancu z odločbo naloži vzpostavitev zakonitega stanja ter prepove nadaljnjo obdelavo ali naloži izbris osebnih podatkov.
Lahko jih doleti kazen
Prelesnikova nam pove tudi, da jim v primeru nepravilnosti lahko naložijo globe, ki niso majhne. Za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je zagrožena globa v znesku od 4170 do 12.510 evrov, za njihovo odgovorno osebo pa v znesku od 830 do 2080 evroS pravnico Mojco Prelesnik se dotaknemo tudi obdelave osebnih podatkov za namene direktnega marketinga, kamor sodi tudi ponujanje izdelkov in storitev po telefonu. »Tu je treba omeniti, da se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika,« pojasni.
Zahtevek za prepoved
Od upravljavca, ki je osebne podatke posameznika pridobil zakonito, na primer iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, sicer lahko pisno kadarkoli zahtevamo, da trajno ali začasno prepove uporabo naših osebnih podatkov za namene neposrednega trženja.
»Izjeme pri uporabi osebnih podatkov iz javno dostopnih virov za namene neposrednega trženja določa Zakon o elektronskih komunikacijah, ki pravi, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (na primer klicnih avtomatov, SMS- in MMS-sporočil), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja,« za konec še poudari pravnica.
