Nekateri vplivni politiki in funkcionarji svoje vožnje in prometne nesreče, v katere se zapletejo pod vplivom alkohola, preživijo brez posledic za svojo politično kariero.
Po nesreči in alkoholu županski stolček?
Ta teden se je izkazalo, da bodo Socialni demokrati vztrajali pri prvotni izbiri in v boj za županski stolček v Novi Gorici na novembrskih volitvah kot kandidata poslali Sebastjana Komela, ki je maja letos povzročil prometno nesrečo. Kandidat je kar konkretno pogledal v kozarec, saj so mu namerili 0,94 miligrama alkohola v izdihanem zraku oziroma približno dva promila alkohola v krvi.
Komel se zagovarja, da "nekaj popil" večer pred nesrečo, ker pa se je, kot je dejal za komercialno televizijo Pop TV, zjutraj brez zajtrka odpravil na pot, se je zgodilo, da je po nesreči konkretno "napihal". In kaj se je pravzaprav zgodilo? Komel je trčil v vozilo pred sabo, ki je pravilno ustavilo pred krožnim križiščem. Na srečo hujših posledic za udeležence ni bilo.
Obrv pa lahko dvignemo ob odzivu stranke SD: po alkoholno podkrepljenim incidentu so se "po tehtnem razmisleku", kot je za komercialno televizijo dejal Tomaž Horvat, predsednik občinskega in območnega odbora SD, odločili, da ima Komel "več pozitivnih lastnosti kot je ta neljubi dogodek", kar je pretehtalo pri odločitvi, da Komel ostaja v tekmi za županski stolček.
Komel pa še zdaleč ni prvi predstavnik politike, ki so ga ulovili v vozilu pod vplivom alkohola. In ni prvi, ki po vožnji v vinjenem stanju ni prevzel odgovornosti in se umaknil iz političnega parketa.
Svetli izjemi
Ena od svetlih izjem med politiki, ki so za svoje dejanje nemudoma prevzeli odgovornost, je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš, ki je decembra 2010 »napihal« precej manj od Komela. Gjerkeš je odstopil, ker je, kot je dejal, s tem želel zaščititi svojo integriteto in integriteto vlade.
Kot poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev pa je po prometni nesreči maja 2014, ko je na prehodu za pešce v Ljubljani zbil 84-letnega pešca, odstopil Peter Vilfan. Ko se je v parlament po volitvah vrnil kot poslanec stranke Desus, je razkril, da ga je sodišče leta 2015 zaradi povzročitve prometne nesreče obsodilo na osem mesecev pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo. Odstopil ni, ker da je zaradi nesreče enkrat že odstopil, je tedaj dejal.
Župana nista odstopila
Januarja letos so policisti vinjenega za volanom ustavili postojnskega župana Igorja Marentiča, ki je imel v krvi kar 1,73 promila alkohola. S položaja ni odstopil.
Februarja 2016 je prometno nesrečo povzročil kranjski župan Boštjan Trilar. Preizkus alkoholiziranosti je odklonil in so ga zato pridržali, kasnejši strokovni pregled pa je potrdil prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo. Poleg tega naj bi Trilar policistom skušal prikazati, da za volanom ni sedel sam. Trilar tudi slišati ni želel, da bi se z županskega položaja umaknil. Trilar tudi slišati ni želel, da bi se z županskega položaja umaknil.
Podobni primeri
Leta 2014 znakom policije ni upošteval Gašpar Gašpar Mišič, tedaj sicer prvi mož Luke Koper, pred tem pa podžupan in poslanec. Ko so ga vendarle ustavili, se je izkazalo, da je precej globoko pogledal v kozarec.
Miloš Mally, četrtni svetnik iz vrst SD, se je leta 2014 »mrtvo pijan večkrat zaletel v lasten stanovanjski blok in tam parkirana vozila«, je tedaj poročal Pop TV. S parkirišča je poskušal zapeljati na cesto, a so ga še pravočasno ustavili policisti. Vozniškega dovoljenja mu tedaj policija ni mogla odvzeti, saj mu ga je že pred časom ...
Preizkus alkoholiziranosti je brežiškemu županu Ivanu Molanu februarja 2009 pokazal, da je za volan, ko je zapuščal tradicionalno pustno zabavo, sedel vinjen.
Nataša Vodušek, nekdanja slovenska veleposlanica v Sarajevu, se je leta 2008 v Sarajevu zapletla v prometno nesrečo pod vplivom alkohola. Leta 2013 so jo obsodili na leto dni zapora, ki pa ga je, ko je komisija za pogojni odpust ugodila njeni prošnji, lahko zapustila predčasno.
Prvo ime stranke SNS Zmago Jelinčič - letos so ga volivci znova vrnili v poslanske klopi - je imel težave s policisti tudi zaradi uživanja alkohola. Jelinčič je trdil, da ga je leta 2003 na cesti Slovenj Gradec–Velenjeneznani voznik poskušal zriniti s ceste, policija pa je potrdila, da je Jelinčič vozil v vinjenem stanju in z neprimerno hitrostjo.
Marca istega leta, ko so Jelinčiča policisti ustavili v Ribnici, z rezultatom alkotesta ni bil zadovoljen, na strokovni pregled pa ni želel. Leta 2004 so ga prav tako zaradi suma, da vozi pod vplivom alkohola, ustavili policisti v Radencih, a je test alkoholiziranosti zavrnil.
Kacinov klanec in odhod Biziljeve iz LDS
In še nekaj incidentov nekdaj prominentnih politikov nekoliko starejšega datuma. Jelko Kacin je leta 1995 med prehitro vožnjo pri Naklem na Gorenjskem trčil v avtobus hrvaških turistov. Tedaj je Kacin –zasedal je položaj obrambnega ministra – trdil, da ni vozil vinjen, o izsledkih krvnega preizkusa alkoholiziranosti pa je bil obveščen samo preiskovalni sodnik, ki je leta 1998 Kacina obsodil zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti. Podvig Kacina je celo dobil svoje ime – Kacinov klanec.
Tudi Anton Anderlič se je leta 1996 znašel na "radarju" policije, ki je po tedaj dostopnih poročilih napihal precej konkretno številko. Anderlič s položaja vodje poslanske skupine LDS ni želel odstopiti, je pa zaradi tega stranko zapustila Ljerka Bizilj, ki je bila v zadnjih letih direktorica nacionalne televizije.
Brane Eržen je v parlament prišel kot član poslanske skupine Jelinčičeve SNS, nato pa je zamenjal kar nekaj strank: med 21. januarjem 1993 in 20. februarjem 1995 je bil član Samostojne poslanske skupine, do 1. decembra 1995 pa je bil neodvisni poslanec. Privoščil si je kar nekaj afer, kot pa je leta 2004 poročal Dnevnik, je med drugim je pod vplivom alkohola povzročil nesrečo in pobegnil. Odstopil ni, na volitvah pa ni ponovno kandidiral.