V Sloveniji so celotni prihodki od davkov in socialnih prispevkov leta 2016 znašali 36,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bila država na 14. mestu med članicami EU. Pri obremenitvi z davki je na 21. mestu, pri obremenitvi s socialnimi prispevki pa na precej visokem šestem.
Medtem ko so podatki za Slovenijo na voljo za leto 2017, pa so mednarodne primerjave narejene še za leto 2016. Kažejo, da so davčne obremenitve v Sloveniji nižje kot je povprečje v EU, socialni prispevki pa višji. Davčni prihodki so tako nižji za 4,5 odstotne točke, predvsem so pod evropskim povprečjem davek na dohodek in premoženje s 5,5 odstotne točke velikim razkorakom. Višji pa je delež davka na proizvodnjo in uvoz.
Višji pa so v povprečju socialni prispevki, predvsem zaradi višjih prispevkov gospodinjstev (za 3,4 odstotne točke), medtem ko so prispevki delodajalcev malo nižji, za 1,4 odstotne točke.
Primer Švedske: visoki davki, nizki prispevki
Posamične kategorije je sicer zelo težko, morda celo neprimerno primerjati med državami, ker so davčni sistemi zelo različni, je opozorila v.d. direktorice statističnega urada Genovefa Ružić. Tako imata Danska in Švedska na primer najvišjo obremenitev z davki, a hkrati najnižji obremenitvi s prispevki.
Pri celotni obremenitvi najvišji mesti v EU zasedata Francija in Danska, ki se približujeta 48 odstotkom BDP, na dnu pa je Irska z manj kot 24-odstotnim deležem. Vse slovenske sosede so po obremenitvi nad nami, malenkost pod nami pa so države, kot so Češka, Poljska in Slovaška.
