Iz prakse je znano, da so se zastrupili tudi "dobri poznavalci gob", če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo, ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti.
Hitro se lahko zgodi, da tudi dobri poznavalci gob spregledajo kakšno strupeno. In tudi v letošnjem septembru so na Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo (Center za zastrupitve) Interne klinike UKC Ljubljana sprejeli nekaj klicev in bolnikov. Štirinajst bolnikov je tožilo zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelku pa so štiri bolnike zdravili zaradi zastrupitve z gobami. »Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter,« so sporočili iz UKC.
Logično, največ zastrupitev z gobami je v vrhuncu gobarske sezone, septembra in oktobra. Seveda lahko pride do zastrupitev tudi izven sezone, če jemo strupene vložene ali zmrznjene gobe. Zbolimo lahko tudi po zaužitju užitnih gob, če le te niso ustrezno pripravljene ali pa jih uživajo ljudje ki imajo predpisano dieto zaradi bolezni prebavil.
Zdravniki s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana svetujejo, da se je potrebno držati naslednjih "zlatih pravil" pri nabiranju in uživanju gob:
• Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;
• Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;
• Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;
• Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;
• Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah), bodisi kot svež obrok hrane, ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);
• Gobe so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v "hladnih shrambah" ali hladilniku.
Zdravniki še opozarjajo, »da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava; pri tem se lahko posvetuje tudi z zdravnikom v Centru za zastrupitve. Nikakor se ne smemo čakati na to, da bo driska v enem ali dveh dneh minila. Takšen potek zastrupitve lahko pričakujemo le v primeru zaužitja neustrezno pripravljenih, neužitnih ali številnih strupenih gob, ki povzroče le prebavne težave (slabost, bruhanje in drisko).V primeru zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem odpovedi jeter in ledvic, pa tudi smrti.«
