Za vodji obeh domov, državnega zbora in državnega sveta, v hramu demokracije, ki sta ena izmed najvišjih in tudi najbolje plačanih predstavnikov države, je rezervirana osnovna plača v višini 5419 evrov.
Podporno osebje v državnem zboru lahko o takšnih zneskih le sanja. Trenutno veljavna plačna lestvica, ki velja od 1. septembra 2016, ima 65 plačnih razredov, pri čemer se prvi začne pri 440 evrih bruto, kar je skoraj pol manj od zagotovljene minimalne plače v Sloveniji.
Verjetno najnižjo osnovno bruto plačo na Šubičevi ima čistilka – najnižja osnova se začne pri desetem plačnem razredu in znaša 626 evrov. Gre seveda za bruto znesek. Še tri leta nazaj je bila njena oziroma njegova osnova še 110 evrov nižja. Ob napredovanju lahko sicer zaposleni na delovnem mestu čistilke I doseže 927 evrov osnovne bruto plače. V istem rangu se giblje tudi plača na delovnih mestih receptor – varnostnik II ter kurir II. Za odtenek boljše prihodke imata na primer vratar II in administrator III, njuna osnovna plača za začne s 651 evri, ob napredovanju pa lahko prvi zasluži največ 964 evrov osnovne plače, drugi pa 1003 evre.
Glavni kuhar s podpovprečno plačo
Najvišje plače
Najvišjo osnovno plačo v javni upravi, to je 5419 evrov, imajo predsedniki republike, državnega zbora in sveta, vlade ter vrhovnega in ustavnega sodišča. Z napredovanjem pa lahko ta znesek dobijo tudi strokovni direktorji oziroma vodje in namestniki direktorja ter člani uprav.
V parlamentarni kuhinji, ki ima najverjetneje najcenejšo gostinsko ponudbo v državi, se osnovna bruto plača za kuharskega pomočnika II začne pri 677 evrih (dobi lahko največ 1003 evre), kar je še vedno manj od minimalne plače, njegov prvi nadrejeni – kuhar IV lahko dobi od 793 do 1173 evrov. Najvišji prihodek v kuhinji ima glavni kuhar V, katerega najnižja osnovna plača je le za 120 evrov bruto višja od minimalne plače in znaša 927 evrov. Izmed podpornega osebja v parlamentu lahko sicer glavni kuhar dobi najvišjo bruto plačo 1373 evrov, kar je trenutno 250 evrov manj od povprečne slovenske plače.
Čeprav si je organizacijo v pisarnah težko predstavljati brez tajnic, najmanjša osnovna bruto plača na delovnem mestu tajnica V znaša 824 evrov, kar je 20 evrov več od minimalne plače. Tajnica podpredsednika državnega zbora lahko dobi najmanj 857 evrov in največ 1269 evrov. Za primerjavo, najmanjša plača tajnice direktorja v javnem sektorju se začne 892 evrih.
Anomalije
Državni zbor je v preteklih letih sicer odpravljal določene anomalije v plačnem razredu, vendar je na mestu vprašanje, ali ni morda največja anomalija ta, da se prvi plačni razred ne začne pri minimalni bruto plači, ki trenutno znaša 804,96 evra bruto. Delodajalec namreč v skladu z zakonodajo ne more zaposlenemu za polni delovni čas izplačati manj kot ta znesek. V skladu z veljavno plačno lestvico minimalno plačo presega šele 17. plačni razred. V primeru manjše osnove mora država doplačati razliko do minimalne plače.
