Zaslišanje pred pristojnim odborom DZ je uspešno prestal tudi kandidat za ministra za javno upravo Rudi Medved. Kandidat je v predstavitvi v ospredje svojega delovanja postavil "železen zakon javne uprave: pripravo dobrih predpisov in poenostavitev postopkov". Napovedal je tudi takojšnje nadaljevanje pogajanj s sindikati javnega sektorja.
Medvedovo predstavitev je kot ustrezno ocenilo devet članov odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, štirje pa so glasovali proti. Kandidat je po potrditvi v izjavi za medije današnje zaslišanje ocenil kot zelo koristno, saj si je "še malo razširil obzorja s področij, ki ga čakajo".
O predhodniku "brez komentarja"
Poslanec LMŠ se je v vlogi kandidata za ministra za javno upravo znašel po tistem, ko se je Šarec odločil za umik kandidature Tugomirja Kodelje. Medved zamenjave danes ni želel komentirati, saj ima, kot je dejal, "predsednik vlade pristojnost, da se odloči, kot se odloči". Sam pa o Kodelji na njegovi predstavitvi, kot pravi, ni glasoval, saj tedaj ni bil navzoč na seji.
V predstavitvi je kandidat za ministra je napovedal, da bodo s sindikati javnega sektorja nemudoma sedli za pogajalsko mizo, pri čemer si želi, da bi pogajanja stekla z vsemi sindikalnimi skupinami hkrati, saj bi to bistveno olajšalo dialog. O nadaljnjem procesu pogajanj pa Medved, kot je dejal, konkretno še ne more govoriti. Po njegovih besedah bi bilo neodgovorno, če bi kot kandidat za ministra vlade, ki še ni bila izvoljena, govoril o strategiji, pogajalski taktiki in številkah, ki bodo na mizi.
Tudi na vprašanje predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavnega tajnika šolskega sindikata Sviz Branimirja Štruklja, ali bo nova vlada pogajanja nadaljevala na točki, kjer so se pogajanja s prejšnjo vlado končala, je Medved odgovoril, da še ne more prejudicirati, kako bodo pogajanja tekla. Upa pa, da se bodo ta končala s kančkom "obojestranskega nezadovoljstva", saj bi to pomenilo, da so našli kompromis.
Brez alternative enotnemu plačnemu sistemu
Enotni plačni sistem po njegovi oceni kljub anomalijam v tem trenutku nima alternative. "Tudi če posamezne skupine izstopijo iz tega enotnega plačnega sistema, ne bo popolnoma nič drugače," je dejal in dodal, da bi prva zahteva po zvišanju plač povzročila domino efekt. Zato osnovnega koncepta plačnega sistema nimajo namena spreminjati, bo pa treba znotraj njega marsikaj reformirati.
Ena največjih težav je po njegovih besedah togost sistema, predvsem pri možnostih fluktuacije zaposlenih oziroma prehajanja med sektorji. Javni sektor po njegovi oceni ni preobsežen, saj javni uslužbenci predstavljajo le petino zaposlenih, kar je krepko pod povprečjem EU.
Več za variabilni del plač
Opozoril je tudi, da sta za variabilni del plač v javnem sektorju namenjena le dva odstotka mase plač v javnem sektorju. Medved je kot izziv izpostavil povečanje tega dela, ne da bi hkrati povečali skupno maso za plače.
Branimir Štrukelj je v odzivu pohvalil kandidata Medveda, ker je na predstaviti pred odborom DZ plačna pogajanja označil za prioritetno nalogo ministrstva. Manj pa je bil zadovoljen z Medvedovim stališčem do morebitnih izstopov iz plačnega sistema.
"Za nas je pomembno, da je kandidat vzpostavil afirmativen odnos do zaposlenih v javnem sektorju. Od kandidata za ministra za javno upravo se pravzaprav pričakuje, da bo dejal nekaj pozitivnega tudi o prispevku javnih uslužbencev pri obvladovanju krize v naši državi. To mu vsekakor štejem v dobro, kajti praviloma tega ne slišimo, čeprav so številke o tem zelo jasne," je poudaril Štrukelj.
Po njegovih besedah je pomembno tudi Medvedovo stališče do plač v javnem sektorju, da te niso ekscesne, prej nasprotno: "Izpostavil je za nas pomembno dejstvo, da se plače javnih uslužbencev v zadnjem obdobju gibljejo počasneje kot v gospodarstvu. S tem je že nekaj dejal o prihodnjih plačnih pogajanjih. Upam, da se je tega tudi zavedal."
Nekoliko nenavaden pa je bil po Štrukljevem mnenju kandidatov komentar v zvezi z možnimi izstopi iz plačnega sistema, češ da ni bistveno, če kdo izstopi. "To je seveda izrazito napačna ocena. Če kdorkoli izstopi v tem trenutku, verjetno to pomeni konec že sicer načetega plačnega sistema, ki mu težko rečemo enoten. Morda je skupen, ni pa več enoten."
Za najslabše plačane rešitve še nima
V koalicijski pogodbi so partnerji tudi zapisali, da bodo rešili problem plačnih razredov, ki ne dosegajo minimalne plače. Medved je priznal, da rešitve trenutno še nima, saj sodi, da nobeden od sedaj predlaganih modelov ni ustrezen.
V svoji predstavitvi je kandidat kot svojo prednostno nalogo izpostavil izboljšanje priprave predpisov in poenostavitev postopkov. Sam namreč vidi težavo v "absolutni prenormiranosti celotne družbe", saj v državi velja 20.000 predpisov, kar je izvirni greh zbirokratiziranosti.
V državni upravi po njegovih besedah že nastajajo orodja za izboljšanje priprave predpisov, ki jih bodo še nadgrajevali, nujna pa je tudi priprava metodologije za izvajanje evalvacije posameznih zakonov oziroma spremljanje njihovih učinkov. Napovedal je še, da bodo posebej pozorni pri prenašanju evropskih direktiv, saj se je doslej prevečkrat dogajalo, da smo uvajali višje standarde, kot jih predpisuje EU.
Napovedal uvedbo "dnevnega števca veljavnih predpisov"
V vladi se bodo po njegovih besedah dogovorili, katera služba bo prevzela vlogo "ustavljavca slabo pripravljenih predpisov". Tako nameravajo pregledati zastarele predpise in zagotavljati ažurnost zakonodaje. Napovedal je, da bodo uvedli "dnevni števec veljavnih predpisov", kar pa ne pomeni, da jih bodo "vse povprek ukinjali".
Poenostavitev postopkov po njegovih besedah omogoča tudi digitalizacija storitev državne uprave. "Uporabniku želimo poenostaviti pogovor z državo in mu državo pripeljati domov v naslanjač," je ponazoril kandidat. Danes sicer državljani različne vloge lahko oddajajo elektronsko, njihova obdelava pa je še vedno ročna, je opozoril in napovedal, da bodo elektronizacijo nadgradili z digitalizacijo, ko bo torej celoten postopek potekal v digitalni obliki.
Pri tem je napovedal tudi centralizacijo storitev v javnem oblaku, povezovanje lokalnih baz podatkov ter skupno e-naročanje različnega blaga in storitev. Medved med drugim predlaga elektronsko identiteto v oblaku, kar pomeni, da bi vsak državljan ob polnoletnosti prejel osebno izkaznico s čipom.
Medved se je dotaknil tudi področja lokalne samouprave. Problem financiranja občin, ki lahko ogrozi črpanje kohezijskih sredstev, bo po njegovih besedah treba reševati na ravni vlade, sam pa se bo zavzel za pravično povprečnino. O ustanovitvi pokrajin pa se mora najprej dogovoriti politika, šele nato lahko stroka v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pripelje do realizacije. "Moje mnenje, koliko naj bo pokrajin, je nerelevantno; toliko jih bo, kot bo volje za to," je dejal.
