Nenujni pacienti

Vse več bolnišnic z zaračunavanjem storitev

Žiga Kariž
2. 8. 2018, 19.30
Posodobljeno: 2. 8. 2018, 19.38
Deli članek:

Da bi s hodnikov nujne medicinske pomoči odstranili paciente, ki tja ne spadajo, vse več bolnišnic preglede zaračunava.

STA
Pilotni projekt krajšanja čakalnih vrst bodo zagnali na področju ortopedije.

Potem ko je prejšnji teden odjeknila novica, da bo Splošna bolnišnica Celje začela zaračunavati nenujne obiske urgentnega centra, smo preverili, katere slovenske bolnišnice so že uvedle to prakso. Splošna bolnišnica Murska Sobota trenutno še ne zaračunava nenujnih obiskov, a se o tem že pogovarjajo. Kot ostale bolnišnice tudi oni beležijo porast obiskov urgence, približno šest odstotkov letno. Ocenjujejo, da je okoli 20 odstotkov teh obiskov nenujnih oziroma bi spadali k osebnemu zdravniku. Kot nam je povedal strokovni direktor Daniel Grabar, so do zdaj že veliko naredili za ozaveščanje pacientov, a so pri tem le delno uspešni.

V Novi Gorici ozaveščajo in računajo

Veliko so na področju ozaveščanja, kaj je urgentno stanje in kaj ne, storili tudi v splošni bolnišnici v Novi Gorici. Kot nam je povedal predstojnik urgentnega centra Erik Sedvčič, se je zaradi tega obisk pacientov v urgentnem centru v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšal za 3,5 odstotka, in sicer najbolj v enoti za poškodbe, kar za 4,1 odstotka. Glede na triažne skupine, v katere so razvrščeni pacienti, ki pridejo v UC, sklepajo, da je neurgentnih primerov približno ena tretjina, samo v enoti za hitre preglede pa kar polovica. Ob tem je pomemben podatek, da ti ljudje običajno sicer res potrebujejo specialistično obravnavo, a ne v roku 24 ur. Kot pravi Sedevčič, imajo za paciente, ki so v dilemi, na voljo telefonsko številko, na kateri se lahko posvetujejo, ali res potrebujejo obisk urgence ali ne.

Z napotnico zdravnika

V Novi Gorici opažajo, da na urgenco prihajajo tudi pacienti, ki tja zaradi svojega stanja ne spadajo, a so jih na nujno pomoč napotili kar osebni zdravniki. Zaradi tega se v Novi Gorici veliko posvečajo tudi ozaveščanju strokovne javnosti. Drugače pa že od 1. januarja 2017 nenujnim pacientom v podpis dajejo soglasje za plačilo nenujnih storitev. Cena za urgentni pregled med 7. in 22. uro je 50 evrov, med 22. in 7. uro pa 65 evrov. Kot je dejal Sedevčič, soglasje v podpis dobijo le tisti, ki najbolj grobo kršijo pravila osnovnega zdravstvenega zavarovanja, povedal pa je tudi, da ni malo tistih, ki se na tak postopek odzovejo z jezo in verbalnim nasiljem.

Na račun resno bolnih

Pred dobrim tednom dni so s položnicami nenujne paciente začeli odganjati tudi v Celju, kjer se je v zadnjih dveh letih od odprtja prenovljene urgence obisk nujne pomoči povečal kar za 40 odstotkov. Strokovni direktor dr. Franc Vindišar nam je potožil: »Ni prav, da resnično bolni ljudje čakajo ure in ure v vrsti zato, ker nekateri mislijo, da je urgenca zato, da bodo pred odhodom na morje dobili še recept za določena zdravila.«

Le malo plačilnih nalogov

Že dalj časa se trudijo razmere na urgenci urediti tudi v Ljubljani, evidence, koliko plačilnih nalogov so že izdali, pa ne vodijo. Bolj natančni pri tem so v Novem mestu, kjer so do zdaj izdali 48 plačilnih nalogov, ob tem pa poudarili, da je bila večina izdanih, ker pacienti niso imeli urejenega zavarovanja. Kot nam je povedal dr. Bojan Kostić, predstojnik urgentnega centra v Novem mestu, se je po prenovi obisk njihovega urgentnega centra povečal za kar 49 odstotkov, koliko od teh spada v kategorijo nenujnih, pa ne more oceniti.