Med osmo in deseto uro dopoldne je še nekaj ljudi na prostem, a bolj ko se urini kazalci bližajo poldnevu, bolj so primorske vasi in mesta prazni. Domačini se odpravijo v zaprte prostore in se tam zadržujejo vse do zgodnjega večera.
Dnevna temperatura na Vipavskem se je včeraj popoldne povzpela celo do 37 stopinj Celzija. Niti jutro in večer nista prinesla prepotrebne osvežitve, saj so termometri včeraj pred deveto zjutraj in po deveti uri zvečer še vedno kazali 28 stopinj Celzija. Tudi prihodnje dni, tako napovedujejo meteorologi, menda ne bo nič bolje.
Klima rešuje
Trenutno najbolj vroče kraje v Sloveniji je obiskala naša terenska ekipa in preverila, kako je v Ajdovščini. Na eni izmed tamkajšnjih glavnih ulic smo srečali domačina Danila, ki je dejal, da bi bilo brez klime precej težko. »Čim več sem pod klimo. Imam jo tako doma kot v pisarni, tako da gre. Drugače pa sem, vsaj v času najhujše opoldanske vročine, kar v notranjosti. Ni kaj, se je treba prilagoditi,« je opisal svoj vsakdan v izrednih temperaturah.
Tudi Miloš, ki smo ga na ajdovskih ulicah zalotili ravno med opravki, pravi, da v tem času prav pretirano ne trpi. »Lani nam je bilo tudi hudo, potem pa smo med letom pozabili na to in zdaj se nam zdi, da imamo izredno poletje, v resnici pa ni nič hujše od lanskega. Doma imamo sicer klimo, a bi zmogel tudi brez nje. Montirali smo jo bolj zaradi 'ta mladih', ki so v tem smislu malce bolj razvajeni, take vročine niso navajeni,« je izjavil.
Ventilator pomaga
Medtem ko se nekaterim, ki imajo klime, kar dobro godi, pa drugi nimajo take sreče, da bi doživeli luksuz ohlajenega zraka. Cestni delavci so denimo eni ranljivejših v tem času. Tudi v kuhinjah različnih gostinskih obratov se morajo z vročino sprijazniti, podobno je v pekarnah. V eni od ajdovskih pekarn nam je prodajalka povedala, da pač morajo potrpeti. »Malo si pomagamo z ventilatorjem, kaj drugega pa ne,« je dejala.
Sinan Kukaj, lastnik pekarne, je pojasnil, da klima pri njih prav veliko ne bi pomagala. »Nekako smo že navajeni visokih temperatur, ki lahko zaradi pečic znašajo tudi več kot 40 stopinj Celzija. Ni preprosto, tako da malo potrpimo. Pa tudi delo prilagodimo – pečemo samo do 11. ure, potem pa nič več, ker bi bilo res prevroče,« je njihove ukrepe povzel Kukaj.
Kmetovanje poleti
Z vročino se morajo sprijazniti tudi kmetje, sploh vinarji, ki imajo v poletnem času v svojih vinogradih precej dela. Roman Marc, vinar iz Slapa pri Vipavi, pravi, da si pač delo organizirajo tako, da so čim manj izpostavljeni soncu. »Naša družina mora poleti v vinogradu opraviti precej ročnih del, vendar si delo med trtami organiziramo tako, da tam delamo zjutraj. To pomeni, da vstanemo ob petih in nato nekaj ur delamo, potem pa v času poldneva pridemo nazaj domov in izvajamo dela v kleti, ki pa je klimatizirana. Popoldne, po peti uri, se vrnemo v vinograd, kjer vztrajamo do teme,« je pojasnil naš primorski sogovornik.
Mladi vinar poudarja, da so zanj predvsem težavni prehodi. »Največji problem zame so prehodi letnih časov. Včasih so bili ti bolj postopni in se je telo imelo čas prilagoditi na toploto, zadnja leta pa teh prehodov skoraj ni in potrebujem precej časa, da se navadim na hudo vročino,« je poudaril.
Kaj pa turisti
Zanima nas tudi, kako vročino v teh krajih doživljajo turisti, ki jih te dni na Vipavskem kar mrgoli. Iris Skočaj, direktorica Zavoda za turizem Trg Vipava, pravi, da zaradi vročinskega vala ne beležijo nič manjšega obiska.
»Kljub visokim temperaturam je v Vipavi in okolici mnogo Francozov, Belgijcev, Nizozemcev, Italijanov, Angležev ter celo Avstralcev. Tem svetujemo, da si aktivnosti organizirajo tako, da vročini kljubujejo na kakšni degustaciji, ki so po Vipavski v prijetno hladnih kleteh – domači vinarji imajo namreč odprta vrata svojih kleti –, ali pa v naši klimatizirani vinoteki. Predlagamo jim tudi, da se odpravijo k izvirom reke Vipave, ki prijetno osvežijo.«
