Premier v odhajanju Miro Cerar je svojo politično kariero začel z velikimi besedami o etiki in morali. Sčasoma je premogel dovolj dostojnosti, da je ta narativ povsem opustil, zato ga zaradi njega ne vlečemo več za jezik.
Raje smo pogledali, kako uspešen je bil pri spoštovanju svojega miljeja – ustavnega prava.
Razveljavili retroaktivnost zakona o odvzemu premoženja
Ustavno sodišče (US) je pretekli teden zaradi retroaktivnosti razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zakon je padel po pritožbi ptujske frizerke Vlaste Mrčinko, partnerice nekdanjega ptujskega policista Aleksandra Vrbnjaka, ki je bil konec 90. let obsojen na dve leti in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v trgovino z mamili, poroča spletni portal.
Vlada Mira Cerarja je še maja letos ocenjevala, da imajo »lahko po ustavi posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in se s tem ne posega v pridobljene pravice«. Ustavno sodišče se s to Cerarjevo razlago ni strinjalo.
Glavni osmoljenec odločbe je sicer specializirano tožilstvo, ki je izgubilo enega ključnih vzvodov pri pregonu organiziranega kriminala. Razlago pa verjetno proslavljajo obsojeni v zadevi Balkanski bojevnik in vsaj en vidnejši politik.
Drugi tir: referendumska zakonodaja neustavna
Po referendumu o drugem tiru, glede katerega se je na US pritožil njegov pobudnik Vili Kovačič, je sodišče presodilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Vlada lahko proračunska sredstva za kampanjo porablja zgolj, če z njimi nevtralno predstavlja razloga za in proti zakonu, ki je v referendumski odločitvi, smo prebrali v odločbi. Sporno je bilo enostransko financiranje kampanje v referendumu o drugem tiru. Cerar je proračunski mošnjiček razvezal samo zase, ne pa tudi za Kovačiča.
»Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno,« so ustavni sodniki zapisali v odločbo. Cerarju tukaj sicer ne gre pripisati odgovornosti za nespoštovanje ustave, saj je le izvajal zakonodajo, pa čeprav se je ta nato izkazala za neskladno z ustavo.
Pri zakonu o tujcih mu je US pritrdilo
Lani, v času, ko se čez Slovenijo množice prebežnikov niso več valile, je državni zbor (DZ) sprejel novelo zakona o tujcih. Sporen je bil predvsem člen 10. b, ki predvideva, da v primeru aktivacije ukrepa policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo. Tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in je na območju izvajanja ukrepov nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Pobudo za ustavno presojo je takrat sprožila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je predlagala tudi zadržanje omenjenega člena, saj da predstavlja »oblastno ravnanje«, v katerem varuh vidi številna neskladja s slovensko ustavo. Zakon je razklal tudi koalicijo in liberalne stranke, saj je bil uveljavljen z glasovi desnice. Proti njemu so glasovali koalicijski Socialni demokrati, Desus in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Pobudo varuhinje je US nato zavrnilo.
Člena do zdaj še niso aktivirali, a kot smo mediji že poročali in kot je kasneje ugotovil Amnesty International, policija že ilegalno izvaja odstranitve na meji in tujcem ne omogoča prošnje za azil. Čeprav ima notranje ministrstvo s tem členom za odstranitve pravno podlago, se je ministrica Vesna Györkös Žnidar (ki je tudi sicer zahtevala uzakonitev teh pooblastil) raje odločila, da bo odstranitve prikrivala javnosti in glede njih lagala.
Delna policijska pooblastila vojski skladna z ustavo
US je pritrdilo DZ in zavrnilo razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dopolnitvi zakona o obrambi, ki ga je leta 2015 predlagal Radio Študent. US je odločilo, da sklep DZ ni v neskladju z Ustavo RS in da so povečane pristojnosti vojske, ki jih je RŠ označil za »militarizacijo države«, v danih razmerah nujno potrebne.
Zakon je v ustavno presojo leto kasneje vložila še varuhinja človekovih pravic, ki je poskušala izpodbijati 37. a člen novele zakona o obrambi, v katerem so vojaki dobili nekatera policijska pooblastila. Ustavno sodišče je presenetljivo odločilo, da je člen upravičen, saj da brez zakonske podlage nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti, za katere je DZ ocenil, da utegnejo biti že v kratkem času nujni, ne bi bilo mogoče izvesti.
Vojska je tako za potrebe širšega varovanja državne meje dobila pooblastila za opozarjanje, napotovanje, začasno omejevanje gibanja oseb in sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic. Teoretično je z dvotretjinsko parlamentarno večino mogoče vojsko zdaj pooblastiti tudi za pregon slovenskih državljanov, saj lahko vojska državne meje varuje tudi v »notranjosti države«.
