POTREBNE SPREMEMBE

Zdrahe v Rdečem križu opazili tudi v tujini

Žiga Kariž
27. 7. 2018, 20.00
Deli članek:

Iz evropske centrale Rdečega križa opozarjajo, da pravila delovanja slovenskega Rdečega križa niso v skladu z uveljavljenimi dobrimi praksami.

OZRK Metlika
Zbrane je med drugim nagovorila generalna sekretarka RKS Renata Brunskole

Čeprav je Rdečemu križu po dolgem času spet uspelo zlesti iz rdečih številk, se okoli njega zgrinjajo temni oblaki. Odstopa Nataše Pirc Musar in Dušana Kebra z mesta predsednice oziroma predsednika Rdečega križa ter milijonske tožbe, ki bodo močno ogrozile finančno stabilnost naše največje človekoljubne organizacije, so vzbudili zanimanje tudi v tujini. Kot poroča časnik Dnevnik, so se na dogajanje že odzvali v Mednarodni zvezi društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC). Direktor IFRC za Evropo Simon Missiri je tako dejal, da mora naš Rdeči križ prenoviti organizacijo in pravila delovanja.

Kdo nadzira in kdo izvaja?

V evropski centrali glavno težavo vidijo v tem, da funkciji upravljanja in vodenja nista dovolj ločeni. V sistemu, kakršen trenutno velja, je vsa »oblast« v rokah sekretarjev oziroma zaposlenih na Rdečem križu, funkcija predsednika pa je zgolj simbolna. Kaj to pomeni, nam je pojasnil eden od izvrstnih poznavalcev ustroja Rdečega križa, ki pa ni želel biti imenovan: »Tu so na primer območna združenja, kjer imajo sekretarji izvršilno oblast, hkrati pa pogosto odločajo v glavnem odboru in drugih telesih Rdečega križa. To pomeni, da se nadzor in izvajanje med seboj mešata. Da sekretarji deloma nadzirajo sami sebe. Predsednik pa nima nikakršnih orodij, da bi lahko izvajal nadzor

Organizacija obrnjena na glavo

##IMAGE-264459##

Naš sogovornik vidi težavo tudi v statusu, ki ga je Rdečemu križu podelila država. »Za Rdeči križ velja enaka ureditev kot za društva. To pomeni, da imamo 56 območnih društev, ki so ločene in samostojne pravne osebe. Na nacionalni ravni pa so nato organizirana kot zveza društev,« pojasnjuje in dodaja: »In te pravne osebe odločajo tudi o vodstvu Rdečega križa.  Vendar vodstvo nima nobene možnosti, da bi teh svojih 56 enot kakorkoli nadzorovalo ali vplivalo na njihovo delo. To pomeni, da je hierarhija vzpostavljena v obratni smeri oziroma postavljena na glavo. Območna združenja volijo predsednika, volijo sekretarja. Zato je seveda logično, da mora nekdo, če se želi obdržati na centralni, državni funkciji, paktirati z večino teh lokalnih združenj.« Opisana ureditev je tudi v nasprotju s pravili mednarodnega Rdečega križa, ki je opredeljen kot enovita organizacija, z jasno hierarhijo, ki poteka od zgoraj navzdol.