Slovenci smo leta 2016 pravico do pitne vode zapisali v ustavo. Zapisali smo, da »oskrbo prebivalstva s pitno vodo in vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država prek samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno«. Voda je tako načeloma zastonj, le vse okoli nje je treba plačati. Večina Slovencev, ki vodo prejema iz javnega omrežja, ima tako na položnici dve postavki: vodarino in omrežnino. Če se do zdaj zaradi relativno nizkega računa niste poglabljali v to, kaj pomenita, naj vam razložimo.
Kaj plačujemo
Omrežnina je namenjena poplačilu najema, gradnje, amortizacije in vzdrževanja vodovoda in ostale infrastrukture, ki jo potrebujete, da voda pride do vas. Poleg tega je v omrežnino vključeno tudi plačilo za vodno pravico. Z vodarino pa v osnovi plačate podjetje, ki vam nudi dostop do vode: plače zaposlenih, vse njihove materialne stroške, osnovna sredstva, amortizacijo teh, stroške, ki jih je imelo podjetje s tem, da vam je vodo prodalo, in ne nazadnje tudi stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in vodne izgube. Velik del vode, ki jo v Sloveniji načrpamo, se na poti do vas izgubi. Skupaj je bilo tako v letu 2016 načrpano več kot 161 milijonov kubičnih metrov vode, od tega se je je izgubilo 45 milijonov kubičnih metrov.
Kar dvakrat višja cena
Zasnova cen, kot jo določa uredba MEDO, je bolj prijazna do gosto poseljenih območij kot manjših zaselkov. Več je ljudi, manjši je njihov delež stroškov. To je več kot opazno tudi pri cenah. Slovensko gospodinjstvo glede na podatke statističnega urada porabi mesečno okoli osem kubičnih metrov vode. Preračunano na mesečno raven in ob pogoju, da do uporabnika vodi cev najmanjšega premera, to pomeni, da gospodinjstvo v Ljubljani mesečno plača za vodo le 7,49 evra, medtem ko gospodinjstvo v Žužemberku kar 18,15 evra.
Zasebni vodovodi
V Sloveniji imamo kar 31.165 kilometrov vodovodov, kar nekaj pa jih je še vedno zasebnih. Te so uporabniki zgradili tam, kjer javnega vodovoda ni oziroma kjer zaradi redke poseljenosti gradnja ne bi bila ekonomsko upravičena. Podatka o tem, koliko voda stane gospodinjstva, ki imajo zasebne vodovode, na ministrstvu za okolje nimajo. A glede na izkušnje uporabnikov, ki so nam znane, znajo biti, potem ko je gradnja končana, mesečni stroški takih vodovodov znatno nižji od tistih, ki jih zaračunavajo komunalna podjetja. Leta 2014 je bilo na zasebne vodovode priključenih še 160.000 Slovencev.
(Žiga Kariž, foto: sta)
