Novice Svet24

Iztekel se je 30-dnevni rok prvega kroga iskanja mandatarskega kandidata, v katerem izbranec Boruta Pahorja za mandatarja Janez Janša (SDS) ni dobil zadostne podpore med strankami. S tem tednom pa se je začel nov krog pogajanj in iskanja "čudežne formule", ki bi razdrobljene volilne glasove med devetimi političnimi strankami dobesedno zlepil v vzdržno koalicijo. Trgovanje med devetimi strankami, ki so prejele dovolj glasov za prestop parlamentarnega praga, je v polnem teku, zaključka še ni na vidiku, eden od scenarijev, ki ostaja še aktualen, pa vključuje tudi vnovične predčasne volitve. Ampak na uresničitev tega scenarija, le enega od večih, bo potrebno še počakati. 

Bobo

Slovenija se danes glede volilne udeležbe nahaja pod povprečjem 28 evropskih držav na nacionalnih volitvah, kažejo podatki Evropske komisije. Upad je opazen tako na lokalnih, predsedniških in evropskih volitvah. Nam lahko zadoščajo pojasnila, da upad volilne udeležbe beležijo tudi v drugih evropskih državah, čeprav v Sloveniji pada hitreje kot v drugih državah, ki se ponašajo z daljšo demokratično tradicijo? O nizki volilni udeležbi v Sloveniji, njenih posledicah in morebitnih drugačnih ureditvah vprašanja volilne pravice smo se pogovarjali z Domnom Kosom, direktorjem Inštituta za politični menedžment (IPM).

osebni arhiv

Številke razkrijejo vse: leta 1992 je bila volilna udeležba na državnozborskih volitvah 85,6%, leta 2008 63,10%, 2014 51,73-odstotna, letos pa 52,64-odstotna. Če posplošimo, veljamo Slovenci za nergaške in kritične, hkrati pa očitno svojo usodo raje prepuščamo v roke drugim. Bi bil lahko to eden od zaključkov neudeležbe volilnih upravičencev na vseh oblikah volitev? Stroka pravi, da je volilna udeležba eden od najpomembnejših indikatorjev trdnosti demokracije. Ali to pomeni, da je v Sloveniji demokracija trhla?

Razlogov za volilno abstinenco je več in jih ne gre posploševati. Gre za kombinacijo dejavnikov na ravni posameznika (sociodemografska struktura, mnenja, motivacija) in dejavnikov na ravni političnega sistema (volilni sistem, strankarski sistem, stopnja polarizacije, kontekst volitev). Volilna abstinenca vpliva na demokratičnost političnega sistema, kakor tudi na legitimnost oblasti in reprezentativnost predstavnikov. Negativen vpliv pa ima tudi na stabilnost političnega sistema, saj le-ta vključuje vedno manjše število državljanov v politične procese. V Sloveniji lahko to spremljamo periodično, skozi zadnje cikle volitev. To potrjujejo tudi empirični podatki.

Kaj so najpomembnejši razlogi za upad udeležbe na volitvah? Ali gre za nezaupanje v državo in njene institucije oziroma imena kandidatov, ki se ponujajo – nekatera imena se na političnem odru predstavljajo že leta in desetletja? Je kriv nezadovoljiv izbor kandidatov, ki volivcev ne prepričajo in zato raje abstinirajo? 

Menim, da osrednji dejavniki za volilno abstinenco izhajajo iz posameznika, ki pa ga v času pozne moderne politični sistem ne zadovoljuje več. Najrazličnejše empirične raziskave kažejo, da posamezniki abstinirajo, saj ne zaupajo v politične institucije in so nezadovoljni s socialnim stanjem v državi. Vse skupaj pa spremlja še splošna apatija in razočaranje nad aktualnimi političnimi akterji, kakor tudi t.i. novimi obrazi, ki naj bi pomenili novo upanje. Poleg tega pa menim, da je eden od osrednjih razlogov tudi slovenska politična kultura, ki kaže na globlje vzorce nezanimanja za politiko, ki je prepogosto naslikana kot že sama po sebi skorumpirana dejavnost.

Lahko nanizate pet besed, ki bi v največji meri zaobjele negativne posledice nizke volilne udeležba na razvojno naravnano družbo, k čemur Slovenija v teoriji teži. 

Izključenost, nereprezentativnost, neodgovornost, nezaupanje, apatija.

Kam se v območju Evrope uvršča Slovenija z odstotkom volilne neudeležbe? 

Slovenija spada med postsocialistične države, ki so doživele velik upad volilne udeležbe. Z volilno udeležbo na zadnjih volitvah pa smo praktično padli na rep EU. Sicer pa velja izpostaviti, da je upad volilne udeležbe pravzaprav intenziven globalen trend in problem s katerim se ukvarjajo tudi demokracije z daljšo demokratično tradicijo.

Menite, da bi se v Sloveniji volilna udeležba povišala z uvedbo elektronskih volitev? Edina država na svetu, kjer volivci lahko oddajo glas prek spleta, je Estonija. Kako to, da temu trendu ni sledilo več razvitejših držav in katere so glavne prepreke pri uvedbi e-volitev? 

Estonija se je odločila za pristop, ki mu preostali del Evrope z razlogom ni sledil. Pokazali so se namreč problemi, povezani z varnostjo tovrstnega glasovanja. Poleg tega pa e-volitve niso bistveno vplivale na volilno udeležbo. Glede na trende razvoja in nove tehnologije verižnih blokov lahko v prihodnosti pričakujemo tudi poskuse za vzpostavitev e-volitev.

Glede na to, da se slovenska javna uprava ne uvršča med vodilne v informacijske družbe, poleg tega pa jo pesti - recimo temu - "digitalna razdrobljenost" (nepovezanost baz podatkov med različnimi sektorji, uporaba informacijske tehnologije le za najnujnejše primere ,…), kako realno bi bilo ob ustreznem konsenzu sploh pričakovanje, da bi v bližnji prihodnosti uvedli e-volitve? Kdaj bi se to lahko zgodilo, če sploh? 

Mislim, da osrednji problem ne leži v tehnologiji, temveč v pomanjkanju politične volje za to. Gre za pomembno spremembo, ki potrebuje konsenz političnih akterjev, saj bi lahko imela vpliv tudi na razmerje sil med njimi. Namreč različne oblike glasovanja uporabljajo različne skupine volivcev.

Državljanov nihče ne sprašuje, ali bi ob vsakem obisku trgovine plačali določene odstotke DDV, kako visokih trošarin si želijo, katere davščine bi plačevali in kako bi obdavčili svoje delo in druge "drobnarije", ki jih državljanom določajo posamezne vlade. In medtem ko so državnozborske volitve edini vzvod, ki ga imamo na voljo državljani, da vplivamo, na kakšen način bodo oblikovane tudi politike, ki zadevajo naše vsakdanje življenje, se temu privilegiju volilni upravičenci samoiniciativno odpovemo. Kako naj to razumemo, kakšno sporočilo dajemo politikom? Da res lahko počnejo vse, kar je v njihovem interesu? 

Dandanes politika deluje v poskusu nenehne sinhronizacije z javnim mnenjem, kar področna znanost imenuje permanentna volilna kampanja. Pri tem pa so najpomembnejši tisti deli družbe, ki se aktivno udeležujejo volitev, zato jih politični akterji tudi poskušajo nagovarjati z javnimi politikami in političnimi sporočili. Vse tiste družbene skupine, ki veljajo za volilne abstinente pa so tudi v nagovarjanju politični akterjev zapostavljene. Na področju te dileme je zelo aktivna naša Akademija za politični menedžment, kjer poučujemo mlade z najrazličnejšimi delavnicami o aktivnem državljanstvu in sicer, če želijo, da so njihovi interesi prepoznani, morajo biti aktivni državljani!

O obvezni volilni udeležbi se krešejo številna raznolika mnenja: od tega, da sankcije za neudeležbo volitev niso ustrezna, demokratična rešitev, do tega, da bi ljudje pod prisilo volili "kar nekoga", kar bi lahko prineslo na oblast tudi "vprašljive" izbrance in celo nekompetentne ljudi, kar naj ne bi bilo dobro za vodenje države. Kakšne so glavne prednosti in slabosti obvezne volilne udeležbe? Kakšne razprave na to temo trenutno potekajo po svetu? Se zna v kratkem zgoditi, da se v EU še katera od držav odloči za za obvezno volilno udeležbo? 

Prednost obvezne in s tem posledično visoke volilne udeležbe je predvsem očitno večja legitimnost izvoljenih predstavnikov. Slabosti pa seveda očitne, torej možnost, da volivci glasujejo zgolj zaradi zagroženih sankcij. Kar pomeni slabe odločitve in s tem veliko past za demokracijo. Temeljno vprašanje je, ali je volilna udeležba pravica ali dolžnost. V državah, kjer jo razumejo kot dolžnost, je tako obvezna, vseeno pa se tudi te države razlikujejo po implementaciji sankcioniranja. V Evropi pa volilno pravico pretežno razumemo bolj kot pravico, zato tudi ni veliko držav z obvezno volilno udeležbo, kakor tudi držav, ki bi razmišljale o tem. Poleg tega je kar nekaj evropskih držav v preteklosti poskusilo in kasneje ukinilo obvezno volilno udeležbo (Nizozemska, Italija, Portugalska, Španija).

Kakšne sankcije so najprimernejše za tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Če se osredotočimo na Slovenijo.

Kot že rečeno, določene države imajo zagrožene sankcije, pa le-te ne implementirajo. V Sloveniji mislim, da niti ni razprave o obvezni volilni udeležbi, če pa govorimo hipotetično pa - sodeč po slovenskih praksah  - ne dvomim, da bi bila dodatna vzpodbuda še ena položnica...

Nikoli ni hvaležno primerjati različnih držav in različnih političnih tradicij, ampak vseeno: kaj je obvezna volilna udeležba prinesla državam, v katerih je uveljavljena? Kakšne so njene prednosti in slabosti? Vsekakor je delež neveljavnih glasovnic najverjetneje višji …

Pri obvezni volilni udeležbi pretežno vztrajajo države, ki jo uvedle že pred časom in je postala že del politične tradicije. Dober primer sta Avstralija in Belgija, kjer je volilna udeležba visoka, državljani pa relativno zadovoljni s politiko. Vsi tisti, ki se na volitvah ne želijo opredeliti za posamezne politične akterje, pa oddajo neveljavno glasovnico. Slednjih je za nekaj odstotkov več kot v državah z neobvezno volilno udeležbo. Kar je prav tako ena od značilnosti tovrstnih volilnih sistemov.

Pred časom se zasledila, vira se žal ne spomnim, da so ljudje v državah, ki so imele v preteklosti enostrankarski ali diktatorski sistem, manj odprti oziroma dovzetni za raznovrstne prisile, mednje pa nekateri prištevajo tudi obvezno volilno udeležbo. Se stroka s tem strinja? V kolikšni meri slovenska družbeno-politična zgodovina vpliva na današnji volilni absentizem?

Slovenska družbeno-politična zgodovina se močno odraža v politični kulturi, ki je ena izmed osrednjih determinant volilne abstinence. Zgolj uvedba obvezne volilne udeležbe pa razumevanje politične participacije in demokracije ne bi spremenila, kvečjemu bi lahko imela negativen učinek. Osebno sem mnenja, da odgovor ne leži v prisili, temveč opolnomočenju posameznika skozi izobraževalni sistem - državljansko vzgojo.

Kaj lahko naredimo v Sloveniji, da bi ljudi privabili na volišča? V tujini so v akcije vključili vplivne posameznike, ki so nagovarjali volivce, in tudi pri nas smo v manjši meri zasledili posamezne tovrstne poskuse in pozive. Nisem pa zasledila, da bi se tovrstni pozivi "dotaknili" ljudi in jih zvabili na volišča. Kaj nam je torej storiti, če sploh kaj? 

Kako privabiti ljudi na volišča, je glavno vprašanje vseh modernih volilnih kampanj, ki se dandanes ukvarjajo predvsem z mobilizacijo volivcev. Pri tem uporabljajo različne strategije polarizacije, intenzivne terenske kampanje, vplivne posameznike in še bi lahko naštevali. Osebno pa sem mnenja, da poleg volilnih kampanj na volilno udeležbo pomembno vpliva predvsem državljanska vzgoja, ki mora graditi kapacitete posameznikov že od majhnih nog, da bodo sposobni in voljni sodelovati v političnem procesu. Gre namreč za odločitve, ki so preveč pomembne, da bi jih prepustili drugim!

STA