Takšna zamenjava je 10 let nazaj peljala v veliki zlom ne samo svetovne borze, ampak tudi Ljubljanske borze in verjamem, da se tega še kako dobro spomnijo tudi t. i. mali vlagatelji. Inercija, ko ljudje ne kupujejo vrednostnih papirjev in tudi vzajemnih skladov zaradi dobre seznanjenosti z vsemi ozadji, pač pa zato, ker so slišali za druge, da služijo in kupujejo ali pa so mimogrede ujeli v medijih, da neka delnica ali sklad zelo raste in ob tem prezrli, da za to morda ni nobene realne podlage, je nevarna praksa. Ljudje so tako začeli verjeti, da je takšna tehnika investiranja preprosta, še posebej, če na kratek rok deluje. Verjeli so, da imajo prav le v tistih primerih, ko so borzo premagovali, ne glede na to, kako nevarna je bila ta taktika. Vendar pa modremu vlagatelju ni cilj, da bi imel le občasno prav, ampak da bi dosegel dolgoročne finančne cilje, zato pa je treba imeti prav dolgoročno in zanesljivo. Tudi Oscar Wilde se je rad šalil, da cinik «pozna ceno vsega in vrednost ničesar«.
Če izhajam iz vprašanja Alice v čudežni deželi, ki vpraša: »Mi lahko poveste, katero pot moram izbrati?« Ji mačka Režalka odgovori: »To je precej odvisno od tega, kam hočeš priti. Če boš hodila dovolj dolgo, boš prav gotovo nekam prišla.« Torej, če se vlagatelj poleg špekuliranja odloči še za lovljenje t. i. optimalne točke vstopa na trg in že od vsega začetka nima ne dolgoročnega finančnega cilja in ne dolgoročnega horizonta, ampak le »brezglavo« špekulira in taktizira z namenom čim hitrejšega in čim večjega zaslužka, bo lahko kar dvojno kaznovan. Zakaj se vam torej tudi borzno časovno taktiziranje (Ang. Market timing) na dolgi rok ne obrestuje? Gre za premikanje investicije v in s trga ali prehajanje med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice in denar), na podlagi uporabe metod napovedovanja, kot so tehnični kazalniki ali gospodarski podatki. Ker je izredno težko napovedati prihodnje gibanje kapitalskega trga, vlagatelji, ki poskušajo loviti optimalno točko vstopa ali izstopa iz trga, zlasti investitorji vzajemnih skladov, so največkrat manj uspešni od vlagateljev, ki se držijo dolgoročne strateške alokacije portfelja in jih imenujemo tudi pasivni vlagatelji.
Je možno premagati trg?
Nekateri svetovni investitorji, predvsem pa akademiki verjamejo, da je nemogoče »premagati« trg, kar pomeni, da se vam borzno časovno taktiziranje na dolgi rok najverjetneje ne bo obrestovalo. Kakorkoli že, ali je mogoče premagati trg ali ne, je bolj ali manj stvar mnenja. Za povprečnega vlagatelja, ki nima ne časa ne želje, da dnevno spremlja dogajanje trga, obstajajo dobri razlogi, da se izogne takšnemu taktiziranju in se predvsem osredotoči na dolgoročno vlaganje – torej, če boste investirali in varčevali preudarno in dovolj dolgo, boste prav gotovo nekam prišli.
Res pa, da optimalna točka vstopa in izstopa s trga ni nemogoča za izvedbo, je pa le malo vlagateljev takšnih, ki jim je uspelo napovedati premike na trgu in njegovo gibanje s takšno doslednostjo, da so pridobili pomembno prednost pred vlagatelji z dolgoročno strateško strategijo, torej strategijo kupi in drži. Pri oceni Morningstar (gre za neodvisno in mednarodno najbolj priznano agencijo za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov, ustanovljeno v Združenih državah Amerike) so aktivno vodeni portfelji, ki so prehajali na in s trga med letoma 2004 in 2014, ustvarili za 1,5 odstotkov nižji donos, kot pasivni portfelji. Mnenje Morningstarja je, da lahko investitorji pridobijo vse prednosti, morajo biti t. i. aktivni vlagatelji v napovedovanju trga pravilni 70 odstotkov tega časa, kar pa je v tem časovnem obdobju praktično nemogoče.
Opurtunitetni strošek
Če ob tem še pogledamo na vlagateljev strošek takšnega taktiziranja in iskanja najbolj optimalnega vstopa ali izstopa s trga, je dejanski strošek izgubljeni časa in dane priložnosti, ki so skoraj vedno večje od potencialne koristi prehajanja na in s trga. Kot prvo je tukaj oportunitetni strošek: raziskave kažejo, da bi vlagatelj, če bi v celoti investiral v indeks S&P500 od leta 1995 do leta 2014, zaslužil 9,85 odstotni letni donos. Če pa je v istem časovnem obdobju vlagatelj zamudil le 10 najboljših dni na trgu, bi bil njegov donos samo še 6,1 odstoten. Nekateri največji vzponi na trgu se pojavijo prav v volatilnem oziroma nihajnem obdobju, ko mnogi vlagatelji pobegnejo iz trg. Nešteto študij je tudi pokazalo, da vlagatelji vzajemnih skladov, ki prehajajo v in iz skladov in vlagatelji, ki skušajo premagati trg, ali vlagatelji, ki »lovijo« donose in investirajo izključno v sklad, ki je imel v preteklem obdobju najvišji donos, dosežejo za skoraj 3 odstotke slabši donos, kot ga v istem časovnem obdobju ustvarijo indeksi.
Torej premišljen pristop k investiranju, ki temelji na principu donos – varnost, lahko prinese lepe nagrade. Pa vendar se moramo, preden se odločimo dati prednost koristim pred sigurnimi sadeži investiranja, pošteno zazreti vase.
Osebni arhiv
