Slovenski zdravstveni sistem je z gospodarsko krizo in posledičnimi varčevalnimi ukrepi zašel v likvidnostne težave, saj zavarovalnice niso več krile storitev v stroškovni višini. Bolnišnice tako v sklopu sanacije tudi od ministrstva za zdravje (MZ) pričakujejo, da skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvede vrsto sistemskih ukrepov. Med drugim si želijo celotnega plačila opravljenih zdravstvenih storitev in ukrepov za skrajšanje čakalnih vrst.
Iz poročila iz poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, ki so ga pripravili na MZ, smo zbrali podatke o finančnem stanju slovenskih bolnišnic.
Bolnišnica Ptuj – 4,5 milijona presežka
Bolnišnica Ptuj je leto 2017 knjigovodsko zaključila s presežkom 4,5 milijona evrov. Izkazani poslovni uspeh pa je vendarle le posledica sanacijskega programa, saj je bila bolnišnica še do sredine preteklega leta globoko v rdečih številkah. V prvih petih mesecih leta 2017 je beležila že 800 tisoč evrov primanjkljaja, dobaviteljem pa je plačevala s sedemmesečno zamudo, zaradi česar so grožnje z izvršbo nadnjo visele kot damoklejev meč. Bolnišnica si je tako vsak mesec morala izposoditi blizu 400 tisočakov, da je sploh lahko izplačala plače.
Splošna bolnišnica Celje – milijon evrov primanjkljaja
Ministrstvo za zdravje je konec prejšnjega tedna potrdilo sanacijski načrt tretje največje bolnišnice pri nas – Splošne bolnišnice Celje (SBC). Za kritje izgub je celjska bolnišnica prejela štiri milijone intervencijskih sredstev in še 811 tisočakov v sklopu odpisa amortizacije.
SBC namerava iz rdečih številk izplavati do leta 2021. Prihodke nameravajo povečati za 16 milijonov evrov in tako ustvariti 150 tisočakov presežka. Sanacijski načrt so na ministrstvu za zdravje že potrdili.
Bolnišnica Postojna – 1,1 milijona evrov primanjkljaja
Ena od redkih bolnišnic, ki se niso znašle na sanacijskem seznamu, je Bolnišnica Postojna. Po besedah Aleksandra Merla, vršilca dolžnosti direktorja, je to dokaz, da bolnišnica dobro posluje, saj je lansko polletje zaključila s presežkom in brez zapadlih obveznosti do dobaviteljev. Vzrok negativnih številk postojnske bolnišnice je bila lani izvršba v višini 845 tisočakov. Gre za odškodnino za porodničarjevo napako iz leta 2005, ko porodničar ni upošteval želje porodnice z napotnico za carski rez, ampak je poskušal otroka izvleči z vakuumom, zaradi česar je materi počila maternica, otrok pa je ostal priklenjen na invalidski voziček s hudo epilepsijo.
Bolnišnica Sežana – 45 tisočakov primanjkljaja
Bolnišnica Sežana je lansko leto zaključila z manjšim primanjkljajem, ministrstvo za zdravje pa še vedno ni potrdilo njenega sanacijskega načrta. V okviru sanacije ji je ministrstvo za namen odpisa amortizacije nakazalo 148 tisočakov.
Bolnišnica Topolšica – 1,5 milijona evrov presežka
Bolnišnica Topolšica je lansko leto zaključila s poldrugim milijonom presežka, pri čemer ji je v sanaciji ministrstvo za zdravje namenilo 825 tisočakov. Sanacijskega načrta ministrstvo še ni potrdilo.
V bolnišnici so v rdeče številke zabredli zaradi neplačanih računov za energetsko sanacijo, nakar ji je zmanjkalo denarja za plače oziroma prispevke zaposlenih. Ministrstvo za zdravje je nameravalo lani Bolnišnico Topolšica združiti s celjsko, vendar je po premikanju rokov združitve glede tega vse potihnilo.
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj – 1 milijon evrov presežka
Milijon evrov presežka je knjigovodsko zaključila kranjska porodnišnica, ki ji je država pomagala s poldrugim milijonom. Na sanacijski načrt na ministrstvu še čakajo.
»S finančno injekcijo države smo poplačali zapadle dolgove do dobaviteljev, še vedno pa ostaja en milijon evrov kumulativne izgube. Tekoče poslovanje se je za malenkost popravilo, ker so se tudi cene zdravstvenih storitev letos dvignile za pet odstotkov,« je o sanaciji povedala direktorica kranjske porodnišnice Polona Podnar. Porodnišnico čaka še energetska sanacija poslopja, prav tako se spopadajo s pomanjkanjem kadra strežnic in ginekologov.
Onkološki inštitut Ljubljana – 3,5 milijona evrov presežka
Tri in pol milijona evrov presežka je prijavil onkološki inštitut, ki so mu lani sicer iz državne zakladnice nakazali 3,08 milijona evrov. Sanacijski načrt so na ministrstvu že videli in ga tudi potrdili.
Onkološki inštitut je v letnem poslovanju sicer izplaval iz rdečih številk, vendar je imel iz preteklih let 3,85 milijona evrov akumuliranega primanjkljaja, ki ga je državni proračun, kot pri ostalih, s sanacijo kril v višini 80 odstotkov tega zneska.
Splošna bolnica Jesenice – 6,1 milijona evrov presežka
Zajeten presežek je prijavila jeseniška bolnišnica, kar 6,1 milijona evrov. Pri tem ji je s sanacijo izdatno pomagala država, saj je bilo v Jesenice nakazanih 3,1 milijona evrov za pokrivanje primanjkljaja, odpisanih pa je bilo še poltretji milijon evrov amortizacijskih sredstev.
Iz jeseniške bolnišnice so sicer v začetku aprila sporočili, da je sanacija zaključena. »Javni zavod tekoče posluje finančno pozitivno in na dolgi rok stabilno,« je povedal direktor bolnišnice Janez Poklukar. K vsemu temu je pripomogel tudi interventni zakon, na osnovi katerega so pokrili preteklo kumulativno izgubo, poplačali dolg do dobaviteljev in uveljavili šestdesetdnevni plačilni rok
Splošna bolnišnica Brežice – 205 tisočakov primanjkljaja
V Brežicah niso prejeli tako izdatnega paketa pomoči, da bi lahko leto knjigovodsko zaključili s presežkom. Beležili so namreč 205 tisočakov primanjkljaja. Država jim je sicer pomagala z 263 tisočaki finančne injekcije in še z dobrimi 200 tisočaki odpisa amortizacije.
Šempetrska bolnišnica – 650 tisočakov presežka
Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici je leto knjigovodsko zaključila s 650 tisočaki presežka. To je bilo mogoče, saj ji je država nakazala 7,1 milijona sanacijskih sredstev. V bolnišnici še niso pripravili sanacijskega načrta, ki bi ga na ministrstvu za zdravje tudi potrdili.
V začetku leta je iz osebnih razlogov z mesta direktorice odstopila Nataša Fikfak, ki je tako že tretja direktorica, ki je mandat zaključila predčasno. Fikfakova je nepričakovano odstopila sredi seje sveta zavoda bolnišnice, neposredno po tem, ko je bila predstavljena časovnica ukrepov za pripravo sanacije v bolnišnici.
Splošna bolnišnica Trbovlje – 208 tisočakov primanjkljaja
Trboveljska bolnišnica je leto zaključila z 208 tisočaki primanjkljaja. Država ji je v sanacijskem programu nakazala 471 tisočakov, v sklopu odpisa amortizacije pa še 166 tisoč evrov. Sanacijski načrt so na ministrstvu že potrdili.
Splošna bolnišnica Izola – 14,3 milijona evrov presežka
Zajeten znesek pomoči je od države prejela izolska bolnišnica, kar 12,3 milijona ji je nakazalo ministrstvo za zdravje, ki je že potrdilo njen sanacijski načrt.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je sicer med lanskim obiskom bolnišnice Izola imela same lepe pohvale, češ da gre za primer, da se da veliko narediti tudi z malo sredstvi.
Splošna bolnišnica Murska Sobota – 864 tisočakov primanjkljaja
Na potrditev predloga sanacije še čakajo v Splošni bolnišnici Murska Sobota, ki je od države prejela poldrugi milijon evrov pomoči. V likvidnostne težave so zašli iz klasičnega razloga, da jim zavarovalnica ni priznala plačila vseh opravljenih storitev.
Splošna bolnišnica Novo mesto – 2,7 milijona evrov presežka
Ministrstvo je že potrdilo sanacijski načrt novomeške bolnišnice, ki so ji iz rdečih številk pomagali s 4,3 milijona evrov.
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec – 4,3 milijona evrov presežka
Potrjena je tudi sanacija slovenjgraške bolnišnice. Država ji je dala finančno injekcijo v višini 5,2 milijona evrov in odpisala amortizacijo v vrednosti 1,4 milijona evrov. V bolnišnici se z dobavitelji pogajajo o zamiku plačilnih rokov, največje prihranke pa si obetajo pri stroških za material in zdravila.