IZSELJENCI
Avstrija: 2578
Nemčija: 2559
Švica: 1009
Italija: 597
ZDA: 249
Kanda: 93
Druge evropske države: 2602
Veliko izseljevanje konec 19. stoletja se je zgodilo ob zori industrijske dobe. Pred prvo svetovno vojno se je izselilo skoraj 300 tisoč Slovencev. Najhuje je bilo v Beli krajini, kjer so se praktično izpraznili številne vasi in kraji. Izseljevanje se je nadaljevalo pred drugo svetovno vojno in deloma tudi po vojni, ko je SFRJ odprla meje. V času zadnje svetovne gospodarske krize je izseljevanje dobilo nov zalet. Medtem ko se je pred krizo izseljevalo približno osem tisoč prebivalcev letno, je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v kriznih letih izseljevanje skokovito naraslo. Leta 2009 se je izselilo 18.788 prebivalcev in raven izseljevanja še vedno ni padla na predkrizno raven. Leta 2015 se je iz države izselilo 14.913, leta 2016 pa 15.572 prebivalcev. To pomeni, da vsako leto izgubimo toliko ljudi, kot imajo Trbovlje prebivalcev.
Kam, Slovenci?
STAROSTNA STRUKTURA IZSELJENCEV:
15–19 let: 290
20–24 let: 796
25–29 let: 1593
30–34 let: 1336
35–39 let: 918
40–44 let: 684
45–49 let: 477
50–54 let: 429
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2016 že sedemnajsto leto zapored negativen: v letu 2016 se jih je iz države odselilo 5955 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že osemnajsto leto zapored pozitiven: v letu 2015 se jih je v Slovenijo priselilo 7006 več, kot se jih je iz nje odselilo. In kam odhajajo Slovenci? Po pričakovanjih se jih je v letu 2016 največ odselilo v Avstrijo (2578) in Nemčijo (2559), sledita pa Švica, ki je bogatejša za 1009 Slovencev, in Italija (579). Čez lužo je odšlo 342 ljudi, od tega 249 v ZDA ter 93 v Kanado.
Kdo k nam?
Iz podatkov Sursa je razvidno, da se v Slovenijo priseljuje največ državljanov nekdanjih jugoslovanskih republik. 4974 se jih je priselilo iz Bosne in Hercegovine, 1881 iz Srbije, 1499 s Kosova, 1234 iz Hrvaške in dobrih tisoč iz Makedonije. Izmed drugih držav prednjačita Italija in Nemčija z 811 oziroma 730 priseljenci. Razlogi za priseljevanje so predvsem ekonomske narave, saj gre za delavce iz držav z nižjim ekonomskim standardom.
In zakaj se selimo?
IZSELJEVANJE PO REGIJAH:
Osrednjeslovenska: 4973
Podravska: 2440
Savinjska: 1716
Gorenjska: 1543
Obalno-kraška: 1136
Na Sursu pojasnjujejo, da je razlogov za selitev toliko, kot je izseljencev, ter da je izjemno težko izvesti raziskavo, ki bi obelodanila vzroke. Iz številnih poljudnih anket, ki so na voljo, pa lahko razberemo, da razlogi tičijo v pomanjkanju kariernih priložnosti, (pre)nizkih plačah, korupciji, nepotizmu, slabem funkcioniranju državnih institucij, prepričanju, da bo drugje bolje, in splošnem pesimističnem razpoloženju.
