Sara Isaković je bila nekdaj kraljica bazenov, zdaj pa so področje njenega vladanja možgani. Posveča se jim z vso resnostjo in zagnanostjo, podobno kot se je prej plavanju. Za odločno psihologinjo je leto 2018 polno prelomnic: 9. junija je praznovala trideset let, letos pa tudi mineva deset let, odkar je v Pekingu osvojila drugo mesto in je med slovenskimi plavalci še vedno edina dobitnica olimpijske medalje, za katero ji še danes niso v celoti izplačali nagrade.
»Veselim se, da jih bom dopolnila trideset. Odslej naprej bodo v mojem življenju same trojke. Trojka je ob 13 moja srečna številka. Zato verjamem, da bo šlo v mojih tridesetih letih vse tako, kot je treba,« nam je tik pred rojstnim dnevom povedala Sara, ki ima za seboj osupljivo življenjsko zgodbo, ki se dogaja na različnih koncih sveta. Njena baza je zadnja leta Dubaj, kjer sta njena starša. Tja se je vračala s študija na prestižni univerzi Berkeley, nato je vroči puščavski pesek zamenjala za hladno norveško podnebje, zelo ljub pa ji je tudi domači Bled. Od tu se podaja na predavanja, na delo s športniki. Medalja olimpijske podprvakinje ji še zdaj odpira številna vrata, čeprav ima tudi grenak priokus. »Medalje mi še do danes niso izplačali v celoti. Deset tisoč evrov sem dobila po enem letu, deset tisoč po štirih letih, preostale tretjine, deset tisoč, pa še do danes, po desetih letih, nisem dobila izplačane. Ko sem kandidirala za direktorico Plavalne zveze Slovenije, so mi rekli, naj ne bom preveč ambiciozna, razumi vendar, da so se zaračunali. Sprijaznila sem se, da zaslužene nagrade ne bom dobila,« je iskrena Sara. Pred rojstnodnevno zabavo nam je še zaupala, da se je zelo veseli. »Tudi zato, ker bova skupaj z bratcem Galom, ki je pilot, prvič po zelo dolgem času naredila veliko žurko. Čeprav je višji od mene, Galu dosledno pravim bratec,« se smeji Sara, ki ne skriva navezanosti na brata. Da bosta imela zabavo skupaj, je zanjo nekaj najlepšega, kar se ji lahko zgodi. »Gal je pilot in zelo težko dobi dopust, zato mora skrbno načrtovati proste dni. Na srečo se je izšlo tako, da bo za moj rojstni dan pet dni prost. Z vso družino, mamo Rebeko in očetom Nenadom, se bomo dobili v Beogradu, kjer imam tudi največ prijateljev. Preostali dobri prijatelji pa bodo prileteli z vsega sveta,« razkrije seznam povabljencev in doda, da si ne želi nobenega posebnega darila. »Najlepše darilo zame bo že to, da bom praznovala v krogu svojih najbližjih. Če že govorimo o željah, si v bistvu želim karierni maksimum. Da se postavim na svoje noge, sem samostojna v vseh pogledih, uspešna na svojem področju in pomagam čim več ljudem. Kljub okrogli številki se ne počutim tako stare, kvečjemu se mi zdi, kot da jih imam 22, zato se mi zdi, da je še kar nekaj časa, da pridem do uresničitve drugih želja, med drugim tiste po družini in otrocih,« še pravi.
