Nekatera območja Slovenije so letos razmeroma zgodaj zajela neurja s točo. Toča je v začetku maja že klestila v Pomurju in na Štajerskem, kjer je ponekod povzročila precejšnjo škodo v kmetijstvu in vrtičkarjem, kasneje so o neurjih s točo poročali tudi z nekaterih drugih delov Slovenije. V Pomurju in na Štajerskem so se ob tem mnogi spraševali, zakaj še ne deluje letalska protitočna obramba, v zvezi s katero se sicer v javnosti pojavljajo različne razlage o učinkovitosti.
Slovenija med območji z največjo pogostostjo neviht v EU
Slovenska vlada je na seji 26. aprila letos podprla izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije v letih 2018 in 2019. Kot je pojasnila takrat, je namreč nevarnost pojava toče v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Predvideno je, da bo država sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo namenila, če bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti oz. če bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije.
Povabilo usposobljenemu ponudniku bo poslano še v maju
Gre za skupno 71 občin, od tega vseh 27 občin Pomurja, vseh 41 občin Podravja ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občino Podvelka s Koroške. Ministrstvo je prejelo 57 pooblastil občin za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila, zato je pristopilo k pripravi priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo. Kot so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvo, bo to javno naročilo izvedeno po postopku s pogajanji brez predhodne objave, povabilo usposobljenemu ponudniku pa bo menda poslano še v maju.
Ministrstvo bo prispevalo tretjino sredstev, preostalo občine
Ministrstvo sicer prispeva do 35 odstotkov potrebnih sredstev, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo. Na ministrstvu navajajo še, da se izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije sofinancira do doseženih ciljnih površin pokritosti 1500 hektarjev sadovnjakov in 100 hektarjev vinogradov z mrežami proti toči, kot je to določeno v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki jo je vlada sprejela junija 2014.
V Letalskem centru Maribor so pripravljeni
V Sloveniji je protitočno obrambo že več let izvajal Letalski center Maribor. Kot je za STA dejal dolgoletni vodja tega projekta pri mariborskem centru Darko Kralj, je Letalski center Maribor edini usposobljen v Sloveniji za to in je tudi letos pripravljen na izvajanje letalske protitočne obrambe. "Mi potrebujemo tri do štiri dni po podpisu pogodbe in smo pripravljeni," je dejal Kralj. Pripravljeno imajo vse, le reagenta ne nabavljajo naprej. Glede postopkov, ki tečejo pri kmetijskem ministrstvu, pa je dejal, da bi vse skupaj moralo biti končano že marca in bi bili v začetku maja pripravljeni za ukrepanje. Stroške protitočne obrambe v eni sezoni je ocenil na od 160.000 do 200.000 evrov, ob tem pa dodal, da v tem znesku ni všteto vso delo Letalskega centra Maribor.
