Kot pravijo, so spremembe v tej smeri že predlagali, a v DZ niso dobile podpore.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je leta 2013, ko je bila še odvetnica v Mariboru, obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ker jo je slovensko sodišče kaznovalo v postopku, v katerem je branila mariborske vstajnike, ki so jim očitali napad na policiste.
Dobila 500 evrov kazni
Ker je menila, da je sodnica pristranska, je dvakrat predlagala njeno izločitev, kar je sodnica štela za spodkopavanje avtoritete sodišča in jo kaznovala s 500 evri kazni. Kazen je nato potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Györkös Žnidarjeva se je obrnila na ESČP, ki pa jo je zavrnilo, ker je ocenilo, da je imela možnost, da bi se pritožila na ustavno sodišče, in da bi morala najprej izkoristiti to možnost.
Györkös Žnidarjeva je prepričana, da gre za eno izmed pomembnih odločitev ESČP, ki kažejo v smeri, »da je treba spremeniti slovenski zakon o kazenskem postopku v delu, ki se nanaša na kaznovanje ustavno zagotovljenih zagovornikov v kazenskih zadevah, še posebej kadar v interesu enakosti orožij vložijo zahtevo za izločitev sodnika iz razloga dvoma o nepristranskosti«. Kot pravi, težava nastane, ko se kritizirano sodišče odloči za kaznovanje zagovornika, ki zahteva njegovo izločitev, s čimer se ustvarja vtis, da ni povsem upoštevano civilizacijsko dognano načelo, da nihče ne sme soditi v svoji lastni zadevi.
Ministrstvo že želelo urediti zadevo
Na ministrstvu za pravosodje so glede tega primera sporočili, da so želeli to problematiko urediti z novelo zakona o kazenskem postopku, a jo je DZ oktobra lani zavrnil. Z njo so, kot pravijo, želeli zagotoviti, da sodnik oziroma senat, na katerega je naslovljena žalitev stranke, o kaznovanju ne bi odločal sam, temveč bi zgolj podal predlog, o katerem bi nato odločil izvenobravnavni sodnik, do predloga pa bi se lahko oseba, ki je izrekla žalitev, tudi opredelila.
