Začetni uspehi raziskovalcev na stanfordski univerzi v ZDA napovedujejo, da bi lahko kmalu iznašli zdravilo za sladkorno bolezen tipa 1 z gojenjem zdravih trebušnih slinavk za uravnavanje sladkorja v krvi. Medtem ko je znanstvenikom v preteklosti že uspelo ustvariti hibride med človekom in prašičem ter vzbuditi pričakovanja, da bo kmalu prišlo tudi do uspešnih presaditev organov, še nobena ekipa ni storila odločilnega koraka dlje. Toda ekipa znanstvenikov s Stanforda, ki je že uspešno presadila slinavko v miši, se pripravlja na večji projekt. Z razvojem »človeško-ovčjega modela« bodo, kot kaže, prvi, ki so se odločili za tak podvig.
Presaditev organov iz prašičev ali ovc v človeka je bila do zdaj neuspešna, a znanstveniki verjamejo, da bo uporaba matičnih celic alternativna rešitev.
Potrebovali bodo od 5 do 10 let
»Uspešno smo ustvarili mišjo trebušno slinavko v podgani in jo potem presadili v miš s sladkorno boleznijo. Rezultat tega je bil, da je miš ozdravela,« je povedal vodja projekta dr. Hiro Nakuači, profesor genetike na stanfordski univerzi. »Morda bomo potrebovali pet, morda deset let, da nam bo to uspelo pri človeku, vendar verjamem, da bomo uspešni,« je dodal. Do ključnega preboja v stanfordskih laboratorijih je prišlo manj kot dve leti po tem, ko je ameriška vlada odobrila izvedbo kontroverznih eksperimentov, a si premislila, ko je bila zasuta z več kot 20 tisoč protestnimi pismi društev proti mučenju živali.
Gre znanost predaleč?
Ta znanstveno-medicinski preboj prihaja v času, ko na svetovni ravni primanjkuje donatorjev organov. Približno 76 tisoč ljudi v ZDA je na seznamu ljudi, ki nujno potrebujejo presaditev organov, čakalna doba pa znaša pet let. Čakajoč na presaditev vsak dan umre 32 ljudi. Pablo Ross, profesor živalskih znanosti na kalifornijski univerzi, ki je prav tako udeležen pri projektu, pa je priznal, da ima nekaj zadržkov in skrbi. »Vse je odvisno od tega, kako se bodo človeške celice obnašale v živalih na dolgi rok. Če se bodo širile dlje, kot je načrtovano, tega zaradi etičnih razlogov ne bomo mogli odobriti in program bi lahko bi ustavljen.« Vendar je profesor Ross poudaril, da gre za gre za enega najbolj obetavnih projektov v medicinski znanosti.
V devetih mesecih
»Seveda imamo že zdaj precej napredno znanje o presaditvah organov, a predstavljajte si, da v devetih mesecih zraste organ, ki ga lahko presadimo v odraslo telo,« pravi Pablo Ross. Stanfordska ekipa je tako tik pred tem, da človeške matične celice vsadi v ovčje zarodke, in upa, da bo človeški DNK ustvaril organe, kot je trebušna slinavka. Če bi prišlo do uspešne gojitve človeškega orana v ovci, bi bil to revolucionarni dosežek za človeško znanost. Kaj pa etika?
