Novice Svet24

Poslanci bodo jutri zaključili redno februarsko sejo državnega zbora, ki je sicer potekala nenavadno hitro. Kljub natrpanemu urniku jim je vsak dan uspelo končati obravnave pravnih aktov po več ur prej, kot je bilo načrtovano.

Na žalost ne zato, ker bi bili v dvorani državnega zbora tako aktivni, ampak zato ker smo pretekli teden tam poslance le redko videli. V nekem trenutku je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez celo prisiljen prekiniti sejo in odrediti odmor, da jim je v sejno dvorano uspelo spraviti vsaj tiste, ki bi morali predstaviti stališča matičnega odbora, in predstavnike poslanskih skupin.

Kje so poslanci?

Namesto da bi o zakonih odločali, jih poslanci raje pišejo kot po tekočem traku. Poslancem SMC je v treh letih svojega mandata v parlamentarni postopek uspelo vložiti 16 zakonov, v zadnjih treh mesecih pa se jih bo skupaj nabralo kar 17. Nenadno eksplozijo delovne vneme je zaznati tudi pri stranki Desus. V treh letih so sklepali skupaj le dva zakona, v zadnjih dveh mesecih pa kar šest.

STA

Ker bosta do konca mandata na sporedu le še dve redni seji (marčevska in aprilska), so nekateri poslanci svoje predloge želeli obravnavati kar po hitrem postopku. Na kolegiju predsednika državnega zbora pred februarsko sejo so tako potrdili, da bo državni zbor kar o 15 predlogih zakonov in predlogih sprememb zakonov odločal po skrajšanem postopku.

STA

Vnema kot še nikoli

Takšen entuziazem med nekaterimi poslanci je presenetil celo nekatere dolgoletne predstavnike ljudstva. Matjaž Han, član SD, je tako izjavil: »V politiki sem ravno tako dolgo, da sem navajen že vsega, ampak tega, kar se trenutno dogaja v državnem zboru, pa še ni bilo, odkar sem jaz poslanec, torej od leta 2004. Bom rekel grdo: podivjano vlaganje zakonov in klicanje po telefonu, daj podpis sem, daj podpis tja ... Malo v šali, malo zares: ne da jih ne morem brati, jaz jih tiskati sproti ne morem, s tako naglico se vlagajo zakoni.«

Mare Vavpotič

Ali koalicija še deluje?

Vlaganje zakonov z vseh strani sproža tudi vprašanje, ali koalicija še deluje. Običajno je namreč, da se o predlogih zakonodajnih sprememb poslanci vladajoče koalicije najprej dogovorijo med seboj. Ne nazadnje imajo postopek določen celo v koalicijski pogodbi. V zadnjih mesecih pa je očitno prišlo do popolnega razpada sistema in poslanci kot prosti strelci vlagajo zakone, za katere mislijo, da jim bodo prinesli točko ali dve pri njihovi volilni bazi, ali pa delujejo kot podaljšane roke različnih gospodarskih ali lokalnih lobijev. Ne glede na to, ali zakoni prihajajo iz vrst koalicijskih strank ali ne, večinoma z vlado niso usklajeni in se njihovi predlagatelji zanašajo na podporo kolegov, tako da jih nagovarjajo enega po enega.

Arhiv Svet24

Predlagatelji

17 zakonov so v zadnjih mesecih pripravili poslanci SMC, pred tem v teh letih 16.

Glede na dogajanje v zadnjih mesecih je videti, da skorajda ni poslanca, ki ne bi imel pripravljenega svojega zakona. Prvi med njimi, Milan Brglez, bo kolege poskušal prepričati, da si vojni invalidi, vojni veterani in žrtve vojnega nasilja zaslužijo pravico do zdravljenja v toplicah, poleg tega pa naj bi v parlament vložil še en zakon. Poslanka SMC Vlasta Počkaj bi po hitrem postopku sprejela spremembe zakona o nalezljivih boleznih in necepljenim otrokom tako odvzela možnost vzgoje in izobraževanja. Poslanci Desus bi mimo vlade zvišali vdovske pokojnine, poslanka SMC Janja Sluga, ki je na parlamentarnih volitvah kandidirala v enem izmed celjskih okrajev, pa je pred dnevi že predlagala zakon o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline in s tem povzročila veliko zmedo, saj so predstavniki vlade sporočili, da so omenjeno področje že uredili z uredbo.

STA

Zmeda

Glede na dejavnost poslancev lahko pričakujemo še več zmede. Zakonov poslanci ne pišejo sami, temveč jim pri tem pomagajo strokovne službe in svetovalci. Zakone mora pred obravnavo pregledati tudi zakonodajno-pravna služba, ki oceni tudi skladnost predlaganih zakonov z ustavo in drugimi predpisi. In zaradi preobilice dela je možnost za napake veliko večja. »Tudi sama se ne spomnim, da bi bili že kdaj soočeni s tako veliko goro zakonov po skrajšanem postopku. To bo pomenilo izziv tako za zakonodajno-pravno službo kot tudi za ostale službe, ki so vezane na seje delovnih teles in državnega zbora. In verjetno bo pomenilo velik izziv tudi zame kot generalno sekretarko, kako sploh organizirati delo. Ampak, če bo tako odločeno, bomo potem zadeve vsekakor izpeljali,« je položaj komentirala generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar. Milan Brglez pa je nedavno za enega izmed slovenskih medijev dejal, da mandat državnega zbora konča z volitvami, in ne tri ali štiri mesece prej.

Državni zbor bo opravil le še dve redni seji, marčevsko in aprilsko. Glede na količno gradiva pa je mogoče, da bo predsednik državnega zbora vmes razpisal še kakšno izredno sejo.

Finančne posledice

Če bodo številni predlagani zakoni sprejeti, bodo imeli tudi znatne finančne posledice, bodisi neposredno za proračun bodisi za institucije, ki bodo zakonske spremembe morale izvajati. Glede na sprejem v zadnjem trenutku pa niti ni nujno, da se bo s tem morala spoprijeti zdajšnja vlada, ampak šele bodoča. Upajmo, da ne bo njeno prvo opravilo rebalans proračuna. Veliko je odvisno tudi od tega, koliko zakonov bo dejansko sprejetih. Glede na skromno prisotnost poslancev bo marsikateri izmed njih do veljave prišel že z minimalno večino zgolj 23 poslancev, koliko od teh predpisov pa bo prestalo preizkuse od potrditve v državnem svetu in vse do presoje ustavnega sodišča, pa bo pokazal čas.