Romska naselja na jugovzhodu države so tempirane socialne bombe. Razmere so najbolj problematične v naselju Žabjak - Brezje v občini Novo mesto.
Primož Lavre
Romsko naselje Žabjak - Brezje se zaradi novih doseljevanj in visoke natalitete še vedno širi.
Romska problematika je vse bolj pereča tudi v občinah Škocjan in Šentjernej, kjer v petih naseljih živi okoli 300 Romov, pa v Krškem. Romi postajajo problem tudi za Belo krajino.
Napeljevanje s cigaretami
V pogovoru z 52-letnim Romom iz naselja Žabjak - Brezje smo izvedeli, da tako kot večina Romov iz naselja tudi on prejema mesečno socialno pomoč v višini 220 evrov. Ob tem pove, da brez te pomoči ne bi imel dovolj za vsakdanji kruh. Dodaten zaslužek jim prinese zbiranje železa in papirja. Ve se, da je v romskih naseljih prisotna droga in da se mnogi med njimi ukvarjajo s kriminalnimi dejanji, česar naš sogovornik v pogovoru ni zanikal: »Ti, ki se v naselju ukvarjajo s tem, so sem prišli od drugod, kasneje, in k temu napeljujejo tudi otroke, najprej s cigaretami …« Izvemo še, kako Romi sploh niso enotni, po svoje živijo revni in po svoje bogati.
Čakajoč na klic
Ob vsem tem se ne moremo izogniti pogovoru o možnostih zaposlitve, med drugim v novomeškem Revozu, ki je znan po tem, da nenehno išče delavce. Ko med člani družine, zbranimi pred hišo v času zgodnjega popoldanskega obeda, vprašamo, ali je kateri izmed njih že poskusil dobiti zaposlitev v tem podjetju, nam eden pove: »Res je, da v Revozu iščejo delavce, toda katere? Oddaš vlogo, se prijaviš, vendar te ne pokličejo.«
Zanimivo je izvedeti, da je v naselju kar nekaj Romov, ki so po enem izmed staršev ali po prednikih Slovenci. Med njimi je naš sogovornik, Slovenec po očetu. Zgodaj umrla starša sta zapustila šest otrok, štiri fante in dve dekleti, ti pa so se razpršili po vsej Sloveniji: »Moj brat je bil v domu Malči Beličeve v Ljubljani in je pozneje ustanovil svoje podjetje. Jaz bivam tu in sem se znašel po svoje …«
Primož Lavre
Priprava popoldanskega kosila v romskem naselju na prostem: vampi s praženo čebulo in drobtinami.
Primož Lavre
Brajdičeva se strinja, da morajo Romi, če imajo zagotovljena sredstva za preživljanje, plačevati položnice.
S čim se naš sogovornik preživlja, nismo izvedeli, lahko pa domnevamo, da je tudi on med prejemniki socialne pomoči, do katere je izjemno kritičen Matjaž Kumer, nekdanji predsednik sveta staršev na OŠ Bršljin in član Civilne iniciative za reševanje romske problematike. Prav prejemanje socialne pomoči je po njegovem mnenju glavni vzrok, da Romi nimajo delovnih navad: »Domačini plačujemo vse davke, prispevke, oni pa cele dneve lenarijo. Pravijo, da jih nočejo zaposliti, toda zakaj bi delal v Revozu za 600 evrov, če pa ima od pet do šest otrok in zanje dobi 1500 evrov?«
Kot iz škatlice
Med romskimi naselji na Dolenjskem po urejenosti izstopa naselje z desetimi hišami v Trdinovi ulici v Šentjerneju. Nobena izmed družin se ne izogiba plačevanju položnic. Med stanovalci najbolj izstopa Darka Brajdič, romska svetnica. Je mati dveh odraslih hčera in sina ter babica štirim vnučkom, zaslužek si zagotavlja s prodajo, nabiralništvom. Njena hiša je lepo urejena, vse je čisto, pospravljeno, moderno. Brajdičeva se strinja, da morajo Romi, če imajo zagotovljena sredstva za preživljanje, plačevati položnice, sploh če jim je občina legalizirala naselje in zagotovila vso oskrbo: »Sem pa žalostna, ker imamo tu na Trdinovi tako lepo naselje, medtem ko v nekaterih drugih naseljih še vedno nimajo vode. Prebivalci bi si sami uredili kopalnice, sanitarije in še kaj drugega, če bi bilo legalizirano.«
Primož Lavre
