Odziv

Svetlikova izjava zbodla MIZŠ – rektorjeve navedbe ne razumejo

J.P./STA
30. 9. 2017, 13.53
Posodobljeno: 30. 9. 2017, 14.08
Deli članek:

Včeraj je odhajajoči rektor ljubljanske univerze svojemu nasledniku predal šestkotni klobuk in masivno zlato verigo.

STA
Inavguracija novega rektorja Univerze v Ljubljani Igorja Papiča.

Ivan Svetlik je včeraj v zbornični dvorani ljubljanske univerze novemu rektorju Igorju Papiču predal rektorske insignije. Papič bo vodenje ljubljanske univerze prevzel kot 44. rektor, saj je na volitvah kot edini kandidat za mesto rektorja za obdobje 2017-2021 prejel 91,1 odstotka veljavnih glasov zaposlenih in študentov.

Odhajajoči rektor je poudaril mednarodne uspehe, ki so okronali njegov štiriletni mandat. Ob tem pa navrgel: "To smo dosegli kljub zmanjšanju javnega financiranja v prvih dveh letih, ki se še vedno ni vrnilo na raven iz leta 2011. To so dogodki, na katere smo lahko ponosni." Poudaril je tudi, da je za ustvarjalnost, ki je temeljna zaveza učiteljev, raziskovalcev ter študentov, birokratsko urejanje dela na univerzah uničujoče in da ga je treba omejiti na minimum. "Skrajni čas je, da se začne v državi resno uresničevati 58. in 59. člen ustave, ki govorita o avtonomiji univerz in akademski svobodi. Le tako bodo lahko Univerza v Ljubljani in druge univerze enakopravno tekmovale z odličnimi univerzami po svetu," je sklenil Svetlik.

STA
Igor Papič

"Ministrstvo ni posegalo v avtonomijo univerze"

Svetlik je sicer za STA dejal, da je prepričan, je prepričan, da je, kljub dobremu delu, še vedno možno izboljšanje na vseh področjih. To bo tudi naloga prihajajočega vodstva, je dejal in dodal, da so morali v zadnjih letih predvsem izvajati povečan obseg programov z manj sredstvi, v notranje razmere univerze pa so se vse bolj vmešavali državni uradniki. Na te besede so se odzvali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

V odzivu so našteli, kaj vse se je naredilo v mandatu te vlade. Z novelo zakona o visokem šolstvu so uvedli pomembne spremembe v sistem visokega šolstva, povečali fleksibilnost študijskih programov in avtonomijo visokošolskih institucij, uvedli pregleden in na rezultatih temelječ način financiranja študijske dejavnosti, zagotovili stabilnost in predvidljivo rast financiranja visokega šolstva in nadaljnjega razvoja kakovosti, so navedli.

Rezultati so po pisanju ministrstva vidni že v tem letu. Na podlagi zakonske določbe znaša rast sredstev za študijsko dejavnost v tem letu 6,2 milijona evrov, predvidena rast v letu 2018 pa je preko devet milijonov evrov. "S tem smo glede financiranja že v letu 2017 dosegli referenčno leto 2011, v nadaljnjih letih pa bo rast postopno vodila do ciljnega obsega 1 odstotek BDP," so pojasnili.

Na ministrstvu ne razumejo rektorjeve navedbe o vmešavanju državnih uradnikov v notranje razmere univerze. "Ministrstvo ni z ničemer posegalo v avtonomijo univerze. Celo nasprotno. Z novelo zakona o visokem šolstvu smo jo še okrepili," so še zapisali na ministrstvu.