Četrtega septembra bodo stavkali vozniki avtobusov v podjetjih Arriva Dolenjska in Primorska, Arriva Štajerska ter Alpetour – potovalna agencija. Avtobusi bodo vozili samo v času jutranje in popoldanske konice (med 6. in 9. uro ter med 13. in 16. uro), z redno vožnjo pa bodo nadaljevali na tistih linijah, ki vozijo do bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.
Skupina Arriva je lani v okviru izvajanja obveznih gospodarskih služb dobila skupaj približno osem milijonov evrov subvencij. Poslovanje družbe se je močno izboljšalo ob uvedbi dodatnih državnih subvencij za študente in dijake.
Vse se je začelo, ko je Endre Mesaroš, predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije, za medije spregovoril o tehnični vprašljivosti avtobusov v skupini Arriva. Že tedaj mu je uprava poslala pisno opozorilo pred odpovedjo, trdijo v sindikatu OSO – KS 90. Konec junija se je Mesaroš odzval še na povabilo državnozborskega odbora za infrastrukturo in pojasnil, da delodajalci manipulirajo z delovnim časom in voznikom kradejo delovne ure.
S tem naj bi po mnenju uprave okrnil ugled in dobro ime podjetja, s čimer so upravičili krivdno odpoved delovnega razmerja, ki so mu jo prek odvetnice Marije Hladin sredi avgusta vročili kar na avtobusu. Sindikat pri tem opozarja še na dejstvo, da je uprava iz istih razlogov od Mesaroša že aprila zahtevala, naj podjetju plača 1500 evrov odškodnine.
Vozni park v obupnem stanju
Nepodpisani voznik Arrivinega avtobusa se je nato odločil, da v javnem pismu razkrije vse nepravilnosti v podjetju Arriva. Po njegovih besedah vozniki nimajo predvidenega časa za izdajo vozovnic potnikom, saj morajo s postaje startati isto minuto, kot so nanjo prišli. Posledično so prisiljeni v kršenje cestnoprometnih predpisov. Če si voznik drzne čemu oporekati, ga uprava premesti na slabši avtobus in bolj obremenjeno linijo. Avtor pisma je med drugimi vozil tudi avtobus, ki je »grozno dimil«, zaradi česar so serviserji pod stopalko za plin namestili kos lesa, ki naj bi deloval kot limitator in tako preprečeval dimljenje iz motorja.
Prav tako naj na precej avtobusih ne bi deloval sistem ABS, ki je v prometno dovoljenje vpisan le zato, da lahko avtobus dosega končno hitrost 100 kilometrov na uro. »Klime ne hladijo, olje pušča, dimi iz avspuhov, šoferski sedeži so razmajani, vzmetenje voznikovega sedeža ne deluje, volani imajo veliko zračnost in je dobesedno treba avtobus loviti po cesti, menjalniki ne delujejo pravilno, sestavni deli avtobusa padajo po cesti, zrak za zavore ter vzmetenje pušča ...« je našteval Mesaroš.
Uprava Arrive sindikalnemu zaupniku Mesarošu očita, da si je prisvojil razliko v ceni vozovnice, saj so kontrolorji na avtobusu zasačili osebo, ki se je peljala do Bernardina, imela pa le vozovnico na relaciji Koper–Izola. Potnica je trdila, da je plačala vozovnico do Bernardina, uprava ji je verjela in Mesaroša obtožila, da je razliko v ceni – 90 centov – pospravil v žep.
Stavkovne zahteve
Delavce v avtobusnem prevozništvu kolektivna pogodba že zdaj slabo ščiti, saj predvideva čas razpoložljivosti, v katerem je delavec plačan po nižji urni postavki. Vozniki avtobusov tako v praksi delajo več kot osem ur dnevno, velikokrat tudi do 10 ur ali več.
Sindikati med drugim terjajo, da se urna postavka voznikov avtobusov zviša na sedem evrov. Prav tako zahtevajo, da delodajalci pri določanju pravic iz naslova delovnega časa voznikov na avtobusnih linijah do 50 kilometrov upoštevajo določbe zakona o plačanih odmorih ter času razpoložljivosti, ki se všteva v delovni čas.
»Stavka traja do sprejema sklepa o prenehanju stavke ali do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev,« so zapisali v sklepu o začetku stavke. Tega sta Sindikat voznikov avtobusov Slovenije ter sindikat KNSS – Neodvisnost sprejela minuli četrtek.
