S Policijske uprave Novo mesto smo prejšnji teden dobili sporočilo, da so vlomili v objekt Pumpnce na Župančičevem sprehajališču ob reki Krki v Novem mestu. »Storilci so odnesli pivomat, plinsko jeklenko in 25-litrski sod piva. Javni prostor ob reki Krki, namenjen branju knjig pod krošnjami, druženju, kulturnim dogodkom in drugim prostočasnim dejavnostim, je tako osiromašen za okoli 700 evrov, kolikor je ocenjena prva škoda, ki jo je utrpel najemnik objekta,« se je glasilo policijsko poročilo.
Obiskovalci prihajajo peš, dogodki ter izposoja knjig, iger in drugega so brezplačni, če pa si kdo zaželi kave (do nedavnega tudi piva), se lahko oddolži z donacijo.
Naslednji dan smo se srečali z Blažem Habjanom iz Zavoda Zora, najemnikom objekta in prostora ob Krki. »V nedeljo okoli 21. ure sem zaklenil in odšel domov gledat nogomet. Kolega, ki je šel tod mimo okoli 23. ure, ni videl nič sumljivega. Vrnil sem se naslednji dan dopoldne, s prijateljem sva prišla okoli pol desete. On je prvi prišel do mreže, ki bi morala biti zaklenjena, in mi zaklical, da je odprto. Mislil sem, da se šali, vendar se ni,« je opisal.
ZVOČNIK IN RAČUNALNIK PUSTILI
Takoj je poklical policiste, jim povedal, kaj vse pogreša (to je bilo navedeno v policijskem poročilu), a po njihovem odhodu je ugotovil, da manjka še več stvari: nekaj orodja, kablov na kolutih, ribiška palica, motorna žaga. »Presenečen sem ugotovil, da tatove mlinček za kavo, kavomat, zvočnik in računalnik niso zanimali. Vedno sem vse, ki so prihajali sem, opozarjal, naj tukaj ne puščajo vrednih predmetov, saj sem vedel, da je ta objekt lahka tarča,« doda. Kmalu izvemo, da to ni bil prvi obisk tatov. »Kakšna dva ali tri mesece nazaj so že vlomili. Takrat so ukradli fotoaparat, ki ga je tu pustila kolegica, in prenosni računalnik. Takrat in zdaj so vlomilci uničili ključavnico obešanko, po domače povedano žabico, s to razliko, da so prvič ključavnico pustili, tokrat pa so jo odnesli s sabo.«
Kdo in zakaj se je spravil na Pumpnco, Habjan noče ugibati, a neljubi dogodki ga ne bodo odvrnili od dela, ki se ga je lotil. Da je ta kraj potreboval nekoga, ki mu bo vdihnil življenje, dokazujejo vsi tisti, ki prihajajo v idilični kotiček ob Krki. Opazili so ga celo nemški popisovalci najlepših kotičkov Slovenije.
Kdo in zakaj se je spravil na Pumpnco, Blaž Habjan noče ugibati. Neljubi dogodki pa ga tudi ne bodo odvrnili od dela, ki se ga je lotil.
PRILJUBLJENO ZBIRALIŠČE
Njegova zgodba s Pumpnco se je začela leta 2012, ko je na Slovenske železnice, ki so lastnice večine tega prostora in objekta, poslal vlogo, v kateri je predlagal, da bi Zavodu Zora Pumpnco oddali v najem. Leta 2013 so podpisali pogodbo, naslednje leto so začeli urejati objekt, streho, sanitarije … Zdaj vsako leto skupaj s prostovoljci kaj novega naredi. Sčasoma so prišle klopi, leseni koluti, na katerih so nastale mandale, viseče mreže … Pumpnca je postala kraj, kjer se dogajajo glasbene, likovne delavnice, zelo odmevni so literarni dogodki, kresovanja, koncerti … Nekateri prosti čas tam preživljajo ob igranju šaha z velikimi figurami, drugi energijo iščejo v čolnu na Krki, tretji zakurijo žar in si naredijo piknik, četrti se zleknejo v katero od mrež in berejo. Na voljo je precej knjig, nekaj jih je na policah, druge so v zabojnikih. »Praviloma ljudje knjige prebirajo tukaj, se pa zgodi, da kdo kakšno odnese domov. A mislim, da se še ni zgodilo, da je kdo ne bi vrnil.«
