Naročilo je bilo vredno 2,5 milijona evrov, toda največji dobavitelji žilnih opornic (stentov) so očitno poskušali zaslužiti najmanj pet milijonov evrov.
Naročilo, ki sta ga skupaj pripravili ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo, je bilo vredno 2,5 milijona evrov, toda očitno so poskušali največji dobavitelji žilnih opornic (stentov) zaslužiti najmanj pet milijonov evrov.
Tako so tudi po več kot dvakrat presegli najvišje določene cene (od 181 do 219 evrov za kos), stente so želeli prodati po skoraj 500 evrov višji ceni. Znotraj okvirov sta bila pri dveh sklopih zgolj dobavitelja Angiomed in Labohem (skupaj se jih je prijavilo devet). Pri previsokih cenah so prednjačili štirje največji dobavitelji, ki so različne stente ponudili po ceni od 241 pa vse do 482 evrov za kos.
Na potezi Andrej Matvoz
Gre za stare znance, izjemne dobaviteljske dobičkarje: firme Bormia, Pro-Gem, Kastor M. D. in Mark Medical. Po besedah Saša Matasa, direktorja direktorata za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo, bo naročnik v tistih sklopih, kjer ponudbe ne dosegajo pričakovane cene, izvedel pogajanja. Ministrstvo za javno upravo je poslalo dokumentacijo z razpisa na agencijo za varstvo konkurence (AVK), da bi preverili, ali je šlo za nedovoljeno usklajeno dogovarjanje o cenah, torej za kartelno dogovarjanje. Na potezi je Andrej Matvoz, direktor AVK.
Simbol korupcije Mark Medical
Sežanska družba Mark Medical je simbol korupcije in klientelizma v zdravstvu, kar je razkrilo njihovo dobavljanje žilnih opornic po nekajkrat višjih cenah od tistih, po katerih so za enako opremo plačevale bolnišnice v »normalnih« evropskih državah. Ta sežanska družba je bila do pred letom in pol (ko so firmo prodali italijanski družbi Svas Biosana) del omrežja razvpite zamejske gospodarske hobotnice KB1909 iz Gorice pod vodstvom Borisa Perica. Mark Medical je iz slovenskega javnega zdravstva s prodajo medicinskih izdelkov v zadnjih 14 letih zaslužil neverjetnih 223 milijonov evrov. Solastnica KB1909 je tudi državna NLB, zamejska družba pa ima sicer korenine v udbovski zamejski firmi Safti, pri čemer je KB1909 tudi večinska lastnica firme Mladina, ki izdaja istoimenski tednik. Mark Medical je imel v letu 2015 kar 450 tisoč evrov čistega dobička.
Dobički v nebo
Pro-Gem je v zadnjih 13 letih po podatkih aplikacije Erar od javnega zdravstva zaslužil 34,8 milijona evrov. Lastniki te družbe za dobavo medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov so člani družine Gerbec – Peter, Zvonko, Martina in Rudi. V zadnjih treh letih so imeli 839 tisoč evrov čistega dobička. Zelo visoke prihodke iz javnega zdravstva imajo tudi v podjetju Bormia iz Nove Gorice, ki je bilo ustanovljeno konec leta 2010, od tedaj pa je od javnega zdravstva prejelo več kot 17 milijonov evrov. Lastniki so Igor Bogatec, Boris Cotic, Roberto Marzi in Maja Večerina. V zadnjih petih letih so zabeležili blizu dva milijona evrov čistega dobička. Ljubljanski družbi Kastor M. D. promet z bolnišnicami narašča, v zadnjih 14 letih so ustanovam javnega zdravstva prodali za 39,7 milijona evrov medicinskega potrošnega materiala, opreme in naprav. Lastnika podjetja sta Marko Rotter in Metka Breskvar Rotter, lani sta imela 76 tisoč evrov čistega dobička, prenesenega dobička pa je 765 tisoč evrov.
Medsebojno usklajevanje
Kot meni Blaž Mrevlje, interventni kardiolog, dogovorna balkanska ekonomija v zdravstvu poteka na zelo preprost način: »Podjetja oziroma tako imenovane dobavitelje v zdravstvu imajo lahko izključno tisti ljudje, ki so znotraj posvečenega in zaprtega kroga in igrajo po 'pravilih'. Problem je, da so ta 'pravila' primitivna, iz nekega drugega časa, narejena za omogočanje organiziranega kriminala in korupcije v zdravstvu.«
Predstava za javnost
Mrevlje je prepričan, da se glede cen dobavitelji med seboj usklajujejo. »Ta podjetja se potem prijavijo na zrežirane javne razpise, kjer so strokovni pogoji postavljeni tako, da so pisani na kožo že vnaprej znanemu ponudniku in artiklu. Največkrat se o tem pred javnim razpisom dobavitelj uskladi kar s tako imenovanim mnenjskim zdravnikom. Nato na razpisu čudežno zmaga in dobi posel. Javni razpisi so le predstava za javnost,« razlaga Mrevlje in nadaljuje: »Cen ne ureja trg. Cene so določene tako, da se pogleda, kakšen je budžet, koliko se da pri kakšnem materialu naviti oziroma 'optimizirati' ceno, da ni videti nenavadno in ne bode preveč v oči. Tokratnega razpisa za stente ne bi nikoli bilo, če ga ne bi izsilili. Ko so razpis vendarle morali organizirati, pa so poskrbeli, da se nanj ne bi prijavil kak resen dobavitelj iz tujine.«
Nimamo države
Mrevlje je prepričan, da moramo najprej vzpostaviti državo, ki je zdaj po njegovem mnenju nimamo: »Slovenijo še vedno vodijo ljudje iz nekega drugega časa, z neko ozko jugoslovansko širino duha. Zdaj je tudi jasno, zakaj tistim, ki še danes dejansko vodijo to državo, osamosvojitev ni bila intimna opcija. Bali so se, da bodo izgubili moč, denar in možnost izkoriščanja sodržavljanov, ki so kot molzne krave za njihov vidov ples.« Kot pravi, bi potrebovali politike, ki bi jim bila država intimna izbira: »To pomeni, da bo jasno, da je skupen denar namenjen skupnemu dobru. Ne le peščici državljanov, ki jih bo po mojem zgodovina, ko jih bo lahko svobodno opisala, opisala kot kriminalno združbo. Da se bo lahko kaj takega sploh začelo, pa je najprej treba dati naravi še kakšnih pet do deset let.«
Ministrstvo za zaščito korupcije
Po njegovih besedah bi spremembe morale vključevati tudi ministrstvo: »To bi seveda končno vključevalo vsebinsko spremembo iz 'ministrstva za zaščito korupcije v zdravstvu' v ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo za zdravstvo je v imenu države Slovenije lastnik slovenskih bolnišnic. Če bi Milojka Kolar Celarc mislila resno, bi udarila po mizi in rekla, tole so naši pogoji, vzemi ali pusti, lahko kupujemo tudi na prostem evropskem trgu. Tako zelo preprosto je to. Ker tega ne stori, je jasno, da korupcijo omogoča in ščiti,« je za konec dejal Mrevlje.
