Ekstremne razmere

Takšne suše pri nas ni bilo že od leta 1961

sk
20. 7. 2017, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Na Dolenjskem, v delu Posavja (krško-brežiško območje) in delu Bele krajine stanje površinskega sloja tal tako že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, opozarjajo na Arsu.

STA
Najbolj je prizadeta letina koruze. Kjer cveti je zaradi suše moteno opraševanje.

 Najmanj vodnate so manjše reke na jugovzhodu države, nekatere primorske in tiste v Prekmurju. Srednjo vodnatost ohranjajo le še manjši vodotoki v severozahodnem delu države. Upadanje vodnatosti se bo še nadaljevalo.

Kljub lokalnim padavinam, ki so v začetku tedna ponekod popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, se kmetijska suša močno zaostruje na jugovzhodu države. V prihajajočih dneh se bo izhlapevanje še povečalo.

Najbolj prizadeta je koruza

»Sušni stres traja že celotno vegetacijsko obdobje. Na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države sušni stres tako ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami. Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost, zvijanje in sušenje listov. Koruza prehaja v generativne razvojne faze – cvetenje in opraševanje,« sporočajo z Arsa. Kjer koruza že cveti, bo tako moteno tudi opraševanje, so še zapisali.

STA
Namakanje ne pomaga kaj prida, saj voda takoj izhlapi.

Novo mesto: najmanj dežja od leta 1961

Izrazito prizadeto je območje Novega mesta, kjer je v letošnji vegetacijski sezoni padlo samo 186 milimetrov dežja, kar je najmanj od leta 1961. Lokalne meritve so namerile še manj padavin, na letališču Cerklje ob Krki je tako padlo pičlih 171 milimetrov.

Vodni primanjkljaj je v Novem mestu presegel 250 milimetrov, kar je slabše stanje kot v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000.

Arso
V zadnjem mesecu so v Novem mestu doživeli le en močan naliv.

Suho tudi na jugozahodu

Tok reke Krke se je skoraj ustavil, podtalnica je na najnižji ravni. Novomeški kmetje pravijo, da bo pridelek zelenjave zanemarljiv, saj kljub intenzivnemu zalivanju vsa voda izhlapi. 

Primanjkljaj v slovenski Istri in na obalnem območju je prav tako znašal vrtoglavih 350 milimetrov, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011. Največji primanjkljaj so sicer zabeležili leta 2007, ko je znašal kar 423 milimetrov.

Na Štajerskem padavine naredile več škode kot koristi

Sušo trpi tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske. Lokalne padavine so sicer nekajkrat popravile stanje, vendar so pogosto naredile še več težav z neurji in točo. Med hudo uro na območju Ptuja je namreč močan veter odkrival strehe in lomil drevesa.