V zadnjih dneh je bilo zaslediti malo pohval in navdušenja nad najnovejšo ljubljansko pridobitvijo, tako imenovanim spomenikom sprave, ki se uradno in malce bolj zapleteno imenuje spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami.
Če povsem pustimo ob strani ideološko-politične razloge za hvalo in kritiko, ki običajno spremljajo podobna obeležja (ob vseh velikih besedah, komisijah in nenazadnje skoraj 1,3 milijona evrov za nov spomenik je očitno sprava med Slovenci še zelo daleč), ostane še kar nekaj vprašanj, ki jih vzbudi pogled na spomenik in se dotikajo predvsem estetskih in/ali sporočilnih elementov spomenika v središču prestolnice, ki naj bi nagovarjal slehernika.
Od dneva odkritja obeležja in do današnjega dne je jasno le, da spomenik, ki naj bi poenotil ljudi, osnovno nalogo opravlja v zelo omejenem obsegu, če sploh. Ali spomenik uspe mimoidočim in (tujim) obiskovalcem mesta prenesti sporočilo o enotnosti, dialogu in združitvi nekdaj razdruženega? Na to vprašanje si bo moral odgovoriti vsak sam, nekaj mnenj in vprašanj, ki so se v teh dneh pojavila na twitterju, pa lahko preberete pod člankom.
Abstraktna temelja narodu
Pa poglejmo, kako so na spletni strani, namenjeni projektu izgradnje spomenika, v krajšem traktatu strnili to, kar danes stoji na Kongresnem trgu.
"Prvonagrajena natečajna rešitev oblikuje poseben, vendar odprt prostor obeležja, vpet na zgodovinsko os prostora in predstavlja dejaven nastavek za njegovo nadaljevanje ter preoblikovanje v prihodnosti. Na ta način postavitev odgovarja na razmerja časa in zamisli, ki se v njem pojavljajo. Dva, v temelju povezana stebra naroda, kot ju avtorji imenujejo, naj bosta v svoji abstraktni obliki metafora in aluzija enotnosti v dvojnosti. Stebra sta med seboj razmaknjena po dolžini in globini, da določita osrednji prostor spomenika, kamor se polagajo venci. Vtis dvignjenega prostora posebnega pomena, ki sovpada s smerjo obredne poti proti spomeniku, avtorji ustvarijo z višinsko poravnavo ploščadi. Na nevsiljiv način se izoblikuje podstavek spomenika, kamor vodijo položne klančine. Tlak ploščadi je iz utrjenega peska in ko se njen rob s strani pločnika navidezno dviguje k obeležju, dobi posvetilni napis, da ga lahko vidijo mimoidoči".
In kako je pojasnjen kontekst same umestitve spomenika? "Novo ustvarjen prostor spomenika povzema prečno os Zvezde in tako imenovano Plečnikovo os Napoleonovega stebra ter prečno os stranske fasade Kazine, ki preusmeri svečani prostor proti spomeniku," je zapisano na spletni strani, kjer je mogoče najti informacije o projektu od njegove zasnove in konteksta do zaključnega koraka, izgradnje spomenika.
Še bolj zanimivo je "nepoučenim" slišati podatek, da naj bi se sporočilo spomenika o enotnosti, pomiritvi Slovenije, izkazovala preko povezanosti dveh ločenih betonskih stebrov - pod zemljo (in s tem daleč od človekovega pogleda). Vsakdo sicer lahko poljubno dopiše različne interpretacije, ki jih lahko pomeni tovrstna "podzemeljska" povezanost, je pa najverjetneje za mimoidoče težje razumljiva sama izvedba ideje.
Verzi ... Ob vsem spoštovanju do ustvarjanja Otona Župančiča se očitno pred postavitvijo spomenika ni pojavilo vprašanje, ali so za posvetilo na novem spomeniku res edina možna izbira verzi, ki so že bili uporabljeni na drugih grobnicah in ali je Župančič res edini ustvarjalec, čigar dediščina je primerna za zapise na takšnih ali drugačnim spominskih obeležjih.
Poraja se še eno vprašanje: zakaj zidovi? Oziroma stebra, kot jima rečejo avtorji. Zidove preteklih razdvojenosti in ran je Evropa začela rušiti leta 1989, medtem ko jih Slovenci postavljamo v letu 2017. Glede na zapisano in odzive pa očitno dva visoka, siva in betonska (z dodatkom kamnov slovenskih rek) zidova nepoučenemu očesu nadvse uspešno skrivata prvotno sporočilo o enotnosti in spravi naroda.
Kakorkoli že, nov spomenik, ki naj bi ustrezal tudi zahtevam državnega protokola in kjer naj bi predstavniki tujih držav ob obiskih tudi polagali vence, je stal dobra 1,2 milijona evrov, v proces njegovega nastanka pa je bila vpletena vrsta prominentnih imen.
Ministrstvo za delo piše ...
V petek so iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavili pojasnila o poteku "sage" o novem spomeniku in ob tem navedli tudi vse vpletene. Pojasnilo ministrstva objavljamo v celoti:
"Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je, skladno z zakonom, postavilo spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanih žrtev. Spomenik je umeščen na Kongresni trg v Ljubljani, celotna investicija izgradnje spomenika je znašala dobrih 1,2 milijona evrov.
Državni zbor Republike Slovenije je leta 2009 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih grobiščih, ki je med drugim v 7. a členu določil, da se v glavnem mestu države postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije, s posvetilnim napisom spominske narave. Novelo zakona je Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem predložila skupina poslancev. V mesecu juniju 2017 je državni zbor sprejel tudi spremembo in dopolnitev zakona o vojnih grobiščih, kjer je bi v zakonskem besedilu popravljen napačen zapis pesmi Domovina je ena, na kar so opozarjali sorodniki pesnika. V skladu z zadnjo spremembo se 7. a člen zakona o vojnih grobiščih glasi: "V glavnem mestu države se postavi spomenik vsem žrtvam vojn, in z vojnami povezanih žrtev na območju Republike Slovenije. Na spomeniku se kot napis spominske narave uporabi prva kitica pesmi Otona Župančiča 'Domovina je ena'".
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v skladu s 7. a členom zakona o vojnih grobiščih v začetku leta 2010 imenovalo projektno skupino za postavitev spomenika, ki so jo sestavljali predstavniki stroke, civilne javnosti, politike in rimo katoliške cerkve. Predsednica projektne skupine je bila dr. Spomenka Hribar, preostali člani pa dr. Janez Gril, dr. Janez Koželj, Meta Hočevar, Peter Kovačič Peršin, Miran Potrč in mag. Franc Žnidaršič.
Naloga projektne skupine je bila, da skozi svoja stališča in na podlagi mnenja strokovnjakov določi lokacijo, kjer se postavi spomenik. Projektna skupina se je 24. 5. 2010 na svoji 6. redni seji, po pregledu več lokacij za postavitev osrednjega spomenika vsem žrtvam, odločila za lokacijo na mestu "vladnih garaž" na Kongresnem trgu. Člani projektne skupine so bili mnenja, da je za izbor lokacije pomemben simbolni pomen, saj se predlagana lokacija nahaja v središču glavnega mesta v neposredni bližini Državnega zbora RS in Vlade Republike Slovenije. V samo razpravo sta bila vključena tudi ministrstvo za kulturo in protokol Republike Slovenije. O izboru je ministrstvo informiralo tudi Vlado Republike Slovenije in Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih vojnih grobišč.
MDDSZ je leta 2013 v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije izvedlo javni natečaj za pridobitev najboljše arhitekturne rešitve spomenika. Natečajna komisija se je v sestavi Aleksander S. Ostan, univ. dipl. inž. arh., Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh., red. prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh., Mirsad Begić, akademski kipar, dr. Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka, red. prof. Meta Hočevar, univ. dipl. inž. arh. in Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh. odločila za zmagovalno rešitev, ki so jo predložili arhitekt Rok Žnidaršič, Mojca Gabrič, Samo Mlakar in Žiga Ravnikar.
Na podlagi javnega natečaja je bila sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo spomenika. S pripravo projektne dokumentacije je MDDSZ pridobilo vse potrebne dokumente za začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Ministrstvo je konec marca 2016 objavilo javno naročilo za izbor najugodnejšega izvajalca za gradnjo spomenika. Dne 5. 5. 2016 je Upravna enota Ljubljana izdala potrebno gradbeno dovoljenje. Spomenik je gradilo podjetje Gorenje Projekt d.o.o., Velenje. Gradnja spomenika je bila končana v začetku junija 2017. Dne 19. 6. 2017 je Upravna enota Ljubljana za območje spomenika izdala uporabno dovoljenje.
Stroški natečajne naloge in javnega natečaja za spomenik so znašali 109.208,56 evrov (bruto), stroški projektne dokumentacije in pripravljalnih del za gradnjo 178.267,96 evrov (bruto), stroški gradnje 943.620,74 evrov (bruto) in stroški, ki so nastali v povezavi z gradnjo 17.222,36 evrov (bruto). Celotni stroški investicija izgradnje spomenika žrtvam vseh vojn tako znašajo 1.248.319,62 evrov (bruto)."
