Po ustanovnem srečanju v Berlinu ter nadaljevanjih na Dunaju in v Parizu je bil to četrti vrh berlinskega procesa, ki združuje šest zahodnobalkanskih držav - Albanijo, BiH, Makedonijo, Srbijo, Črno goro in Kosovo - ter šest članic EU - Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo.
Poleg voditeljev zahodnobalkanske šesterice in šestih članic unije so se vrha udeležili tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn in komisarka za promet Violeta Bulc.
Kot so udeleženci zapisali v sklepni izjavi vrha, je cilj, da se tradicionalne konflikte med šestimi državami reši s poglobljenim gospodarskim sodelovanjem. To naj bi vključevalo izgradnjo avtocest in plinovodov. Države pa naj bi se povezale tudi s poenotenjem carinskih predpisov.
Pomoč Italiji
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta precej pozornosti namenila tudi migrantski krizi in Italiji obljubila pomoč pri soočanju z velikim številom migrantov, ki prihajajo prek Sredozemskega morja.
"Podpiramo in želimo podpirati Italijo," je po srečanju z Macronom in italijanskim premierjem Paolom Gentilonijem povedala nemška kanclerka. Pozvala je k skupnemu ukrepanju Evropske unije proti tihotapcem ljudi, stabilizaciji Libije in spodbuditvi gospodarske rasti v državah izvora.
Sporočilo francoskega predsednika je bilo podobno, vendar pa je opozoril na razliko med ljudmi, ki upravičeno prosijo za azil, kot so denimo begunci iz Sirije, in ekonomskimi migranti.
Cerar o podpori Merklove
Vrha se je udeležil tudi premier Miro Cerar, ki je posebej izpostavil pomen vladavine prava za regijo. Kot je pojasnil, je pri tem izpostavil tudi pomen arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško, v neformalnih pogovorih pa je dobil tudi podporo smeri, ki jo zagovarja Slovenija.
Cerar je v izjavi medijem ob robu srečanja poudaril pomen današnje konference v luči medsebojnega povezovanja držav Zahodnega Balkana in njihovega povezovanja z EU.
Posebej je izpostavil pomen vladavine prava za to območje. "Gre za države, ki so obremenjene s preteklostjo in z različnimi konflikti, zato je še posebej pomembno, da prav s spoštovanjem mednarodnopravnih norm in prava nasploh pokažejo, da so sposobne doseči raven, kakršno mora ves čas zagotavljati tudi Evropska unija," je bil jasen premier.
Kot je dodal, je v tem pogledu izpostavil prav pomen arbitražne odločbe med Slovenijo in Hrvaško, "ki je vzorčen primer, kako lahko na pravni način pridemo do zavezujoče odločbe, ki reši pomemben spor med državama".
Cerar je poudaril tudi pomen spoštovanja omenjene odločbe in njene implementacije, ob tem pa ocenil, da so bile njegove besede dobro sprejete.
Po Cerarjevih besedah bo tako celoten proces, ki je v teku, vključno z današnjim srečanjem s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, "pripeljal do rezultata, da bomo na koncu vsi ozavestili pomen implementacije arbitražne odločbe".
Cerar je še potrdil, da sta z nemško kanclerko Angelo Merkel na kratko spregovorila tudi o arbitražni odločbi, pri čemer je Merklova ponovila stališče nemške vlade in nje osebno, da je treba odločbo spoštovati.
Za spoštovanje mednarodnih pogodb in vladavine prava se je zavzel tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je v Trstu sicer ocenil, da je situacija na Zahodnem Balkanu še vedno nestabilna. Prav spoštovanje mednarodnih pogodb in vladavine prava pa sta po njegovih besedah dejavnika, brez katerih jo bo težko izboljšati.
Kot je v izjavi za medije ob zaključku uradnega dela vrha povedal Erjavec, je tako v pogovoru z britanskim zunanjim ministrom Borisom Johnsonom kot evropskim komisarjem za širitvena pogajanja Johannesom Hahnom izrazil prepričanje, da mora biti na bruseljski agendi ves čas tudi situacija na Zahodnem Balkanu.
"Ta ni preprosta, je zapletena. Gre tudi za vprašanje stabilnosti, stabilnost EU pa je odvisna tudi od stabilnosti Zahodnega Balkana," je poudaril. Pri tem se je navezal na problematiko migracij, kjer sta po Erjavčevem prepričanju potrebni enotna politika in zagotovitev varovanja zunanjih meja EU.
Erjavec je še opozoril, da je vprašanje meja eden ključnih izzivov pri stabilizaciji Zahodnega Balkana. "Vemo, da v okviru nekdanje Jugoslavije meje niso bile definirane in da praktično znotraj Zahodnega Balkana ne glede na to, da imamo nove države, ostaja vrsta odprtih mejnih vprašanj," je poudaril.
