MOBING

Rangusova znova oproščena šikaniranja

Lidija Markelj, Dolenjski list
12. 7. 2017, 20.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Pred kratkim je višje sodišče odločilo, da nekdanja ravnateljica OŠ Šentjernej Viktorija Rangus od jeseni 2012 do jeseni 2013 na delovnem mestu ni šikanirala sodelavke.

L. M.
Viktorija Rangus je z razsodbo zadovoljna.

Tako je senat ljubljanskega višjega sodišča potrdil sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu iz novembra lani, da Viktorija Ragnus ni kriva očitanega kaznivega dejanja. Okrožna državna tožilka se je na prvo razsodbo pritožila »zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja« in predlagala, da višje sodišče obdolženo spozna za krivo ter ji izreče pogojno obsodbo s kaznijo osem mesecev zapora in preizkusno dobo treh let. Rangusova je po svojem zagovorniku na pritožbo podala odgovor, višje sodišče ji je pritrdilo.

Stroški kazenskega postopka, v katerem so zaslišali več kot 30 prič, in potrebni izdatki obdolženke ter nagrada njenega zagovornika obremenjujejo proračun.

Spomnimo, da je tožilstvo Rangusovi očitalo, da je na delovnem mestu s psihičnim nasiljem in neenakopravnim obravnavanjem drugemu zaposlenemu povzročila ponižanje in prestrašenost. V letih 2012 in 2013 naj bi nad učiteljico Alenko Bašelj izvajala psihično nasilje in jo trpinčila. Odnosi v kolektivu so bili takrat zelo napeti, kolektiv je bil razdeljen na dva tabora, zapletlo pa se je, ko sta na šoli za novo ravnateljico kandidirali dotedanja ravnateljica Rangusova in Tadeja Strmole, tudi zaposlena na šoli. Obe sta dobili podporo občinskega sveta, Strmoletova še sveta staršev, Rangusova pa učiteljskega zbora.

J. A., arhiv DL
Na šentjernejski šoli je bilo v času izbora ravnateljice leta 2013 zelo vroče.

Pregon zaradi prijave

Zaključek razpisa
NA KONCU IMENOVALI TRETJO
Po vseh zapletih na šoli je šolsko ministrstvo za vršilko dolžnosti ravnateljice šentjernejske osnovne šole raje imenovalo nevpleteno Renato Zupanc Grom.

Po vseh zapletih na šoli je zadevo rešilo šolsko ministrstvo, ki je za vršilko dolžnosti ravnateljice imenovalo nevpleteno Renato Zupanc Grom, Rangusova je začela poučevati športno vzgojo, Bašljeva pa je podala prijavo in tožilstvo je prevzelo pregon.

Oškodovanko Bašljevo sta po oceni sodišča najbolj prizadela vložena anonimka ter zbiranje podpisov za njeno razrešitev kot članice sveta zavoda šole, saj večini v kolektivu ni bilo prav, da je Bašljeva njihova predstavnica v svetu zavoda, ker ni zastopala njihovega večinskega mnenja. Rangusova je zato Bašljevo opomnila, naj ne nagovarja sodelavcev in staršev otrok šole, katero od kandidatk naj podprejo, in naj se ljudje odločijo sami.

»Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolžena v času volitev za novo ravnateljico nekako 'izgubila kompas', saj se je nedvomno tudi sama počutila slabo zaradi celotnega dogajanja, zaradi česar je svoje delo začela opravljati pretirano dosledno. Kljub temu pa ugotovljene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča glede na kontekst celotnega dogajanja v zvezi z volitvami ne dajejo zanesljive podlage za zaključek, da bi tako ravnala z namenom šikaniranja oškodovanke,« pravi Višje sodišče v Ljubljani.

J. A., arhiv DL
Rangusova na sojenju januarja lani na novomeškem Okrajnem sodišču.

Nenapovedana hospitacija

Oškodovanko Bašljevo sta po oceni sodišča najbolj prizadela vložena anonimka ter zbiranje podpisov za njeno razrešitev kot članice sveta zavoda šole.

Pri tem omenja nenapovedano hospitacijo pri oškodovanki, te pa je Rangusova opravljala tudi pri drugih učiteljih, in pravi, da ni mogoče zaključiti, da je Bašljevo obravnavala neenako z ostalimi zaposlenimi. Sodišče zaključuje, da je bilo obravnavano volilno obdobje razumljivo stresno tudi za Bašljevo, »vendar pa odgovornosti za to ni mogoče pripisati obdolženi, saj so razrešitev oškodovanke zahtevali zaposleni v kolektivu, ki so za to uporabili tudi povsem zakonito sredstvo, to je zbiranje podpisov za razrešitev«.

Rangusova je z razpletom zadovoljna. »Verjamem v delo sodišč, pravica je zmagala,« pravi in dodaja, da jo najbolj boli, ker se razmere v kolektivu tudi po štirih letih niso spremenile, »kar se pozna pri delu učiteljev in žal tudi pri otrocih«.