Trije medvedi so stalni sprehajalci na območju Tater, ki večkrat ogrožajo tudi živinorejo. Odškodnine v primeru napada pa so smešno nizke.
Vasica Tatre v Brkinih je znana po prazniku jabolk in po zeleno obdelanih površinah. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s kmetovanjem. Žal pa sta njihov obstoj in delo ogrožena, saj ostajajo brez pridelkov. Poleg naravnih nesreč (kot sta toča in zmrzal) ter divjadi se soočajo s številnimi krajami pridelkov, ki jih posamezniki množično odnašajo. Kmet Izidor Tomažič za Svet24 pove, da je obupan: »Tovrstna kraja je nespoštovanje našega dela pa tudi narave in okolja nasploh. Z njiv in iz gozdov poberejo vse, kar je dobrega. Mi plačujemo davke in s pridelki skušamo preživeti. Žal pa nam država tega ne omogoča in nas samo ovira. Postali smo supemarket na odprtem za pol Slovenije.«
Kmetje imajo premalo pravic
Najbolj ga moti, da so nekatera pravila in določbe prodaje izdelkov naravnost smešni: »Gre za legalizirano krajo z osebno dopolnilno dejavnostjo. Tisti, ki pride na moje krast, je zlat in ima vse pravice, medtem ko sem jaz, ki samo branim svoje, grd oziroma lump. Ta kazenski zakonik je napisan tako, kot bi ga lopovi sami spisali. Če 'kradljivca' dobiš na terenu, ga posnameš in javno izpostaviš, pa dobiš kazen. Kje se to še dogaja? Samo v Sloveniji!« Nič kaj drugačna pa ni izpoved soseda, ki nam ob njivi, obdani z ograjo in bodečo žico, ponudi kozarec sveže vode iz bližnjega izvira in skoraj zašepeta: »Jaz zalivam in skrbim za pridelke, da jih drugi naberejo. Več kilometrov se vozim vsak dan, da najdem vse prazno.«
Prodaja na tržnici je izredno slaba
Izidorjeva starša, katerim pomaga na kmetiji, sta nad ravnanjem ljudi ogorčena. V pogovoru se večkrat spomnita časov, ko teh težav ni bilo. »Danes je vse drugače. Boli, ko se sprehodiš po njivi in vidiš, da je tvoj trud obrodil sadove, naslednje jutro pa najdeš prazen vrt. In to tik ob vasi oziroma ob cesti,« s sklonjenim pogledom pojasni mama družine. Čeprav je že v pokoju, si skušajo prislužiti kakšen evro tudi na tržnici, kjer pa je vse manj prometa: »Včasih sem tam ves dan, pa si niti stroška najema mize ne povrnem. Čista nula. Po aferi, ko so ugotovili, da veliko prodajalcev sadja in zelenjave na pulte postavi izdelke, nakupljene v Trstu, grem manjkrat v Kozino, saj mnogi ne zaupajo več.«
Žalosti jih odnos države
V gozdovih, v katerih bi se z nabiranjem plodov ali rastlin ogrožala funkcija gozdov, se lahko nabiranje omeji ali prepove. Omejitev nabiranja predpiše minister, pristojen za gozdarstvo.
Pri delu sledijo pravilom in zakonom, saj ne želijo zavajati države. Jih pa boli, da ni pravega odnosa tudi obratno. »Večkrat nas obišče inšpekcija, vendar imamo vse urejeno. Strinjamo se, da obstaja nadzor, to je dobro in prav. Vendar pri nas začeti ali narediti posel iz nič je nemogoče. Imeti moraš ogromen kapital, da sploh kaj delaš. Investicije v primerne prostore ali opremo so nedosegljive za malega kmetovalca,« je jasen sogovornik.
Želijo si preprosto več spoštovanja
Ministrstvu po več poteh skušajo predstaviti vsakdanje težave, ampak vedno naletijo na gluha ušesa. »Nujna bi bila prepoved, da lahko na zasebno zemljišče prihaja vsak. Če želim kot kmet nabrati gobe ali borovnice na svojem zemljišču, za katero plačujem katastrskih dohodek, teh surovin ne smem prodajati oziroma moram odpreti dopolnilno dejavnost. Nekdo, ki si pride sem nabrat, pa preprosto odpre dejavnost in nato prodaja,« pripoveduje kmetovalec.
