Julij, po velikem rimskem državniku in vojskovodji Juliju Cezarju poimenovan poletni mesec, bo kar prijazen, je v Bloški pratiki najavil Dušan Kaplan.
Stara slovenska imena za ta mesec so tudi: sedemnik, žetnjek, pšeničnik, srpan,
jakobščak, šentjakobnik, sredoleten.
Prvi del malega srpana je včeraj obeležila polna luna, ki zaenkrat ni prinesla ničesar dramatičnega, zato se je treba uzreti naprej. Če gre verjeti pratiki, bomo morali biti bolj pazljivi 23. julija, ko bo luna prazna, saj naj bi mlaj odnesel nekaj energije in zmanjšal našo pozornost, vročina in soparica pa nas znata narediti razdražljive. Prinesel bo nekaj deževnih dni, vendar se bo poletje z vročino in sparjenimi dnevi vrnilo ter trajalo do konca meseca.
»Vroče poletje, dobro vino«
Ogrelo se je že, in to kako! Vinarji, ki sta jim prizanesli toča in pozeba, že nazdravljajo. Sicer pa se bo vreme še naprej ravnalo po vetrovih, lepo in vroče bo, ponagajale pa bodo plohe in nevihte. Kot radi rečejo, »hude nevihte ne trajajo dolgo« in »če zelo grmi, bo malo dežja.« Tudi pasji dnevi, ki se začnejo 23. julija in segajo globoko v avgust, bodo vroči, še pravi pratika. Tisti, ki se raje držite sence, ste ravnokar obupano vzdihnili, vendar nikar tako črnogledo! Lepa ljudska modrost namreč pravi, da »če so julija hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi,« zato le pogumno skozi vroče poletje. Pazimo le na Aleša (17. 7.), takrat bi prijala kakšna kaplja dežja, kajti »če je Aleš soparen in suh, za zimo si pripravi topel kožuh.«
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Ključni dnevi
Ste na Urha (4. 7.) slišali kukavico? Če drži stara ljudska, da, »če na Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase,« potem za pridne roke, ki so se trudile spomladi, ni skrbi, te bodo sredi poletja že lahko žele.
Kaže, da bo lepa tudi jesen, saj danes slavi ruski Anton, modrost pa pravi: »če je na ruskega Antona lepo, bo še jeseni tako.«
»Oreharji« bodo pozorni na Petrovo (30. 7.), kajti »če na Petrovo grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni.«
Veliko jih je vezanih tudi na Marjeto (20. 7.) in Magdaleno (22. 7.). Takrat je nujno spremljati razmere, dežja pa nočemo, pravijo stare vraže. »Če na Marjetin dan deži, orehov in lešnikov ni, seno se pa posuši,« in »če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.« Magdalena ni nič boljša, saj »če Magdalena solzi, dolgo nam slabo vreme preti« in »Magdalena rada joče kot otroče.«
Predvsem za vinarje so zanimivi pasji dnevi. »Če bodo mrzli in deževni, bodo viničarji revni« ter »če pasji dnevi dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo.« Nekaj modrosti se dotika tudi Jakoba (25. 7.), ki je dober znanilec jeseni in zime. »Če je Jakob lep, bo božič mrzel, a obilna jesen« in »če na Jakoba dežuje, hudo zimo oznanjuje.« Čim več sonca torej!
